1. Management talentov v uspešnem prehranskem podjetjuZala Jereb, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo "Management talentov v uspešnem prehranskem podjetju: Vpliv DEI (raznolikost, enakost in vključenost)" preučuje povezavo med strategijami upravljanja talentov in fluktuacijo zaposlenih med generacijo Z in Milenijci. Naloga se osredotoča na identifikacijo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, zadovoljstvo in zadržanje zaposlenih, ter na vpliv Diversity _ Equity _ Inclusion (Raznolikost _ Enakost _ Vključenost: v nadaljevanju DEI) praks na ustvarjanje vključujočega delovnega okolja. Teoretični del naloge obravnava koncept upravljanja talentov, pomen fleksibilnosti in vključujoče delovne kulture ter prednosti in omejitve DEI strategij. Pri tem izpostavi primere tako uspešnih kot neuspešnih implementacij DEI politik, ki ponazarjajo njihovo kompleksnost in občutljivost v organizacijskem okolju. Empirični del temelji na analizi podatkov, pridobljenih s kvantitativno raziskavo, izvedeno med zaposlenimi v prehranskem podjetju. Rezultati so pokazali, da so jasno opredeljene strategije razvoja kariere in možnosti za napredovanje ključni dejavniki za mlajše generacije, medtem ko starejši zaposleni večji pomen pripisujejo stabilnosti in medsebojnim odnosom. Praksa DEI pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, vendar nepravilna implementacija lahko povzroči občutek nepravičnosti in zmanjša zaupanje med zaposlenimi. Ugotovitve ponujajo praktične smernice za prehranska podjetja pri oblikovanju strategij za zadržanje talentov in izboljšanje organizacijske učinkovitosti. Delo prispeva k razumevanju pomena prilagodljivih kadrovskih strategij in DEI praks ter njihovemu vplivu (pozitivnem in negativnem) na zmanjšanje fluktuacije zaposlenih v konkurenčnem poslovnem okolju.
Ključne besede: Upravljanje talentov, Generacija Z, Milenijci, DEI, Fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Vpliv socialnih omrežij na nakupno vedenje slovenskih milenijcevŠpela Vesna Opalič, 2023, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so povezala ljudi po vsem svetu in jim omogočila lažjo komunikacijo. Postala so izdaten vir informacij, tudi takšnih o izdelkih in storitvah. Uporablja jih že več kot polovica svetovnega prebivalstva, število uporabnikov pa iz dneva v dan narašča. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer je ustvarjen profil na vsaj enem izmed socialnih omrežij, po podatkih iz leta 2019, imelo kar 82 % Slovencev, starih med 16 in 74 let. Podjetja želijo biti tam, kjer so porabniki, zato ne čudi, da na socialnih omrežjih narašča tudi število profilov, ustvarjenih s strani podjetij. Tako kot imajo porabniki z ustvarjanjem vsebin o izdelkih in storitvah moč vplivati še na ostale porabnike, skušajo tudi podjetja vplivati na nakupno vedenje porabnikov in jih prepričati v nakup njihovih izdelkov. Z ustreznim nastopom in pravimi promocijskimi aktivnostmi na socialnih omrežjih lahko učinkovito vplivajo na vse stopnje procesa nakupnega odločanja, katerega rezultat je nakup ali nenakup izdelka. Proces odločanja je zaradi tega za tržnike še posebej pomemben, zato ga tudi v tem diplomskem delu podrobneje obravnavamo. Posredovanje informacij na socialnih omrežjih je popularno tudi zato, ker je mogoče zelo natančno določiti ciljno skupino. Če segmentiramo porabnike po starosti, so milenijci tista generacija, ki je glede na raziskave najtesneje povezana s socialnimi omrežji, zato so milenijci predmet raziskave v empiričnem delu in podrobneje predstavljeni v teoretičnem delu.
V empiričnem delu sem s pomočjo ankete spraševala slovenske milenijce o vplivu informacij, pridobljenih na socialnih omrežjih, nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje. S preverjanjem zastavljenih raziskovalnih vprašanj sem ugotovila, da tovrstne informacije vplivajo na njihovo nakupno vedenje. K nakupu jih najbolj spodbudijo pozitivni komentarji drugih uporabnikov, objavljene slike ter videoposnetki in tudi to, če nek izdelek na socialnih omrežjih postane zelo popularen. Večina pred nakupom pregleda informacije in »reviewe«, kar tudi vpliva na njihovo nakupno odločitev. To je tudi faza v procesu odločanja, v kateri je vpliv socialnih omrežij nanje oziroma na njihovo nakupno vedenje najbolj opazen, prisoten pa je v vseh petih fazah procesa odločanja. Slovenski milenijci se vpliva informacij na njihovo nakupno vedenje tudi dobro zavedajo. Socialno omrežje, ki s svojimi vsebinami najbolj vpliva na nakupno vedenje slovenskih milenijcev, je Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, milenijci, nakupno vedenje, proces odločanja
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,89 MB) |
3. Zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskem podjetjuNina Horvat, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo zaposlovanje milenijcev v reviziji in v revizijskih podjetjih. Milenijci so generacija ljudi, ki so rojeni med leti 1980 in 2000, vendar pa se natančna časovna opredelitev razlikuje med različnimi avtorji. V začetku opredeljujemo samo organiziranost revizijskih podjetij tj. hierarhijo zaposlenih, kjer so običajna delovna mesta asistent v reviziji, starejši revizor, poslovodni revizor in vrhovni revizor. Predvsem na prva delovna mesta se običajno zaposlujejo milenijci. Delovno okolje v revizijskih podjetjih je ključnega pomena za kakovostno opravljanje dela in ga za revizorje predstavljajo različni dejavniki, ki lahko imajo nanje vpliv, in sicer vpliv temperature in kvalitete zraka v delovnih prostorih, osvetlitev, prostorska postavitev in ohranjanje primernega okolja z vidika motečih zvokov iz okolja. Milenijci kot generacija se razlikujejo od drugih predmilenijskih generacij na podlagi temeljnih vrednot, delovnih vrednot, pogledov na svet in lastnosti. Glede zaposlovanja in samega privabljanja milenijcev kot talentov v revizijska podjetja na strani revizijskih podjetij ter njihovega ohranjanja v revizijskih podjetjih ni razpoložljivih podatkov. Ob sklepanju s splošnega pa je mogoče ugotoviti, da je najverjetneje potrebno uporabiti posebne pristope, ki so prilagojeni glede na želje in potrebe milenijcev, ki se razlikujejo od drugih generacij, saj jim je pomembna fleksibilnost dela, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter prioriteta karierne in osebnostne rasti pred samim plačilom za delo. Tako imajo tudi v revizijskih podjetjih milenijci veliko možnosti glede napredovanj in izobraževanj, čim pokažejo zanimanje in željo za delo in pridobivanje novih znanj, pripravljenost na izzive in zagnanost.
Ključne besede: Milenijci, zaposlovanje milenijcev, talenti, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Kompetence in vrednote milenijcevNensi Sedlašek, 2019, diplomsko delo Opis: V delovnem okolju obstajajo štiri generacije, ki se med seboj močno razlikujejo v svoji delovni etiki in pogledih na svet. Različne generacije imajo različne vrednote, kar lahko predstavlja oteženo delo ali načine komuniciranja. Na delovnem mestu se razlike med generacijami kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela. Pomembno je, da se razlik zavedamo, da poznamo vrednote in delovno etiko generacije, saj le tako lahko delo poteka nemoteno in smo kot organizacija uspešni. Smo v obdobju, kjer generacija Y, katere pripadnike imenujemo milenijci, vstopa in je tudi že prisotna na trgu dela. Milenijci imajo prav posebne generacijske značilnosti in se močno razlikujejo od predhodnih generacij. V želji, da izkoristimo potencial milenijcev, moramo poznati njihove značilnosti, kompetence in vrednote.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili in razložili pojme vrednota, kompetence in milenijci. Kompetence lahko definiramo in preučujemo tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. V delu smo se posvetili kompetencam na ravni posameznika oziroma osebnim kompetencam. Pojem vrednote je lahko zelo širok in poznamo veliko različnih skupin vrednot. Osredotočili smo se na delovne vrednote, jih opisali in pojasnili pomembnost njihovega poznavanja. Glavni cilj naloge je predstaviti milenijce in raziskati njihove kompetence in vrednote, zato smo se jim posvetili v teoretičnem delu.
Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli pridobiti informacije o prisotnosti določenih kompetenc pri milenijcih in o njihovih vrednotah. Z raziskavo smo ugotovili, katere kompetence imajo milenijci najbolj izražene in katere ne ter katere delovne vrednote so jim najpomembnejše in katere ne toliko.
Ključne besede: Kompetence, milenijci, vrednote
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1197; Prenosov: 274
Celotno besedilo (675,30 KB) |
