| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev z mikrovalovno pečico za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Amanda Žižek, 2023, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se magnetni nanodelci (MND) vedno več uporabljajo v raznih biomedicinskih aplikacijah. Nanotehnologija omogoča oblikovanje nanodelcev, ki delujejo kot toplotni viri in se aktivirajo pod vplivom zunanjega magnetnega polja. Ko nanodelci v tkivih absorbirajo magnetno energijo, se lokalno segrejejo, kar omogoča usmerjeno uničevanje rakavih celic. Prav tako jih lahko uporabljamo za čiščenje plastičnih odpadkov, predvsem mikro- in nanoplastike iz raznih vodnih tokov. Diplomsko delo obsega mikrovalovno sintezo MND železovega oksida (maghemita), ki smo ga nato funkcionalizirali s citronsko kislino (CK), da smo povečali stabilnost delcev. Primerjali smo, kako vplivajo čas, temperatura in količina dodane kisline na stabilnost nanodelcev. Pridobljene nanodelce smo nato karakterizirali s pomočjo termogravimetrične metode (TGA), dinamičnega sipanja svetlobe (DLS), infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo (FTIR), rentgenske praškovne difrakcije (RTG), določevali smo tudi izoelektrično točko izhodnih in oblečenih nanodelcev. Diplomsko delo vsebuje tudi opis posameznih sinteznih stopenj in karakterizacije ter diskusijo vseh dobljenih rezultatov.
Ključne besede: magnetni nanodelci, citronska kislina, mikrovalovna sinteza, funkcionalizacija, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 181; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Sinteza funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev z mikrovalovno pečico za uporabo v procesu napredne osmoze : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Meta Kočevar, 2022, diplomsko delo

Opis: Konvencionalne tehnologije čiščenja vode so v preteklih letih zelo pripomogle k čiščenju odpadnih voda, vendar so vedno večje potrebe po čisti pitni vodi te tehnologije potisnile do njihovih skrajnih meja. Ena izmed rešitev problema čiščenja vode je proces napredne osmoze, ki za svoje delovanje potrebuje gonilno raztopino, ki ustvarja ustrezen osmotski tlak. V sklopu diplomske naloge smo sintetizirali magnetne nanodelce (MND) v mikrovalovni pečici in jih uspešno funkcionalizirali s (poli)akrilno kislino. Preučevali smo, kako vplivata čas in temperatura sinteze na končni osmotski tlak pripravljenih raztopin. Potrdili smo, da tako daljši čas kot tudi višja temperatura pri sintezi pripomoreta k višjemu osmotskemu tlaku raztopine MND. Visoki osmotski tlaki sintetiziranih magentnih nanodelcev nakazujejo, da bi takšne raztopine lahko uporabili kot gonilne raztopine v procesu napredne osmoze. MND smo karakterizirali s Fourierovo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), rentgensko praškovno difrakcijo (RTG) ter z merjenjem osmotskega tlaka. S pomočjo karakterizacije smo ugotovili, da so sintetizirani nanodelci mešanica goetita in maghemita. V diplomski nalogi so predstavljeni rezultati in meritve vseh opravljenih sintez, kot tudi diskusija rezultatov.
Ključne besede: magnetni nanodelci, poli(akrilna kislina), mikrovalovna sinteza, napredna osmoza, osmotski tlak
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

3.
Primerjava postopkov predčiščenja odpadne vode pred vstopom v reverzno osmozo
Medea Brečko, 2017, diplomsko delo

Opis: Kompostna voda vsebuje veliko organskih snovi, saj je eden izmed stranskih produktov pri postopku razgradnje organskih odpadkov. Čiscenje odpadnih voda je zato eden izmed pomembnejših procesov iz razvojne in ekološke perspective. Vsoto organskih snovi v vodi smo določili kot: kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Za postopke predčiščenja smo uporabili čiščenje z nanodelci (srebrovi nanodelci AgNPs) in čiščenje z zeolitom (zeolit ZSM-5 Silicalite). Srebrove nanodelce (AgNPs) smo sintetizirali iz natrijevega alginata raztopljenega v destilirani vodi, kateremu smo dodali srebrov nitrat (AgNO3). Za predčiščenje z zeolitom smo uporabili zeolit ZSM-5 Silicalite, ki je nastal po postopku granulacije. Po izvedbi postopkov čiščenja smo opravili analize in tako določili, kateri postopek je bolj uporaben. Po predčiščenju smo vodo čistili še z reverzno osmozo pri različnih tlakih (10, 15, 20, 30 in 40 barih) in ugotavljali, kateri postopek predčiščenja zniža mašenje membrane. Rezultati so pokazali, da je postopek predčiščenja z nanodelci učinkovitejši, saj opazimo manjše mašenje membrane kot pri predčiščenju z zeolitom.
Ključne besede: kompostna voda, srebrovi nanodelci, mikrovalovna sinteza, predčiščenje, reverzna osmoza
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2064; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
SINTEZA NANODELCEV POD VPLIVOM MIKROVALOV
Aleš Grdjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati metodo mikrovalovne sinteze ter jo uspešno uporabiti pri sintezi magnetnih nanodelcev-CoFe2O4. Sprva smo uporabili dve mešanici topil (voda/etanol in voda/1-heksanol) in oleinsko kislino kot surfaktant v obeh sistemih. Zaradi boljšega raztapljanja reagentov smo se pri analizah osredotočili na topilo voda/1-heksanol. V tem sistemu smo preučili vpliv sinteznega časa in množine surfaktanta na velikost nanodelcev. Poleg tega smo preučili rast delcev s strukturo »jedro-lupina«, pri čemer smo za jedro uporabili najbolj kristalinične nanodelce CoFe2O4. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo kvalitativno karakterizirali sintetizirane nanodelce kobaltovega ferita ter ocenili njihovo velikost. Meritve velikosti delcev smo opravili tudi z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Metoda nam je potrdila že dobljene rezultate o velikosti delcev s strukturo »jedro-lupina«, medtem ko so se ostali vzorci čez nekaj časa aglomerirali. Reakcije pod vplivom mikrovalov so izredno hitre in nam dopuščajo veliko možnosti za spreminjanje parametrov. Tako postaja danes mikrovalovna sinteza vse pomembnejša na področju sintetične kemije in prepoznavnejša v znanstveni sferi.
Ključne besede: mikrovalovna sinteza, kobaltov ferit, nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci »jedro-lupina«
Objavljeno v DKUM: 11.09.2012; Ogledov: 2706; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.95 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici