1. Mikrostruktura in lastnosti zlitin na osnovi Al-Mn-Cu, obdelanih s trenjem in mešanjem : doktorska disertacijaMatjaž Macerl, 2025, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu so bile raziskane mikrostrukture in lastnosti dveh zlitin iz sistema Al-Mn-Cu, obdelanih s trenjem in mešanjem (FSP) in varjenih s trenjem in mešanjem ( FSW), ki imata v mikrostrukturi ali kvazikristalne faze, ki so nastale pri strjevanju, ali mešanico kvazikristalnih in L12-Al3X izločkov, ki nastanejo pri umetnem staranju.
Z visokohitrostnnim dvovaljnim litjem zlitine Al94Mn2Cu2Be smo uspešno izdelali lite trakove, pri katerem v mikrostrukturi nastane v meddendritnem prostoru kvazikristalni evtektik. Primarni delci kvazikristalnega aproksimanta Al15Mn3Be2 so nakopičeni predvsem v sredini traku in s tem zmanjšajo žilavost zlitine. Mikrostrukturo zlitine sestavlja -Al, ikozaedrični kvazikristal IQC, θ-Al2Cu, Be4Al (Mn, Cu) in Al15Mn3Be2.
Obdelava s trenjem in mešanjem FSP je močno spremenila mikrostrukturo zlitine Al94Mn2Cu2Be2 v območju mešanja. Veliki primarni delci Al15Mn3Be2 in kvazikristalni evtektik so se zdrobili in pretvorili v stabilno fazo 1-Al29Mn6Cu4. Večji vnos energije pri FSP in FSW je privedel do zmanjšanja trdote v območju mešanja, povečala se je natezna trdnost, udarna žilavost, kritične vrednosti lomne žilavosti JIC in KJIC ter odpornost proti napredovanju razpoke.
Zlitina Al-Mn-Cu, mikrolegirana z elementi Be, Sc, Zr, Cr in V, označena z AlMnCu(M), je bila po litju v bakreno kokilo obdelana s FSP. Lite plošče smo varili med seboj in s komercialno zlitino EN AW 6082 s trenjem in mešanjem FSW. Največji delež v zlitini Al-Mn-Cu(M) je zavzemala faza α-Al. V meddendritnih prostorih so bile po litju identificirane faze Al4Mn, θ-Al2Cu, IQC in Al2Cu(Sc). Po toplotni obdelavi so nastali trije tipi izločkov: ikozaedrični kvazikristalni, dekagonalni kvazikristalni in L12-Al3(Sc, Zr). Toplotna obdelava je bistveno povečala trdoto in povzročila, da je bilo območje mešanja po FSP v toplotnoobdelanih vzorcih manjše kot v litih vzorcih. Trdota v območju mešanja se je zmanjševala z večjim vnosom energije. V območju mešanja je bila drobna disperzija faze τ1- Al29Mn6Cu4. Mikrolegirana zlitina Al-Mn-Cu(M) se je uspešno varila z zlitino EN AW 6082 v stanju T6. Območje mešanja je bilo nesimetrično in bolj pomaknjeno v zlitino EN AW 6082. Pri intenzivnejšem mešanju se je povečala trdota v območju mešanja.
Ključne besede: aluminijeve zlitine, kvazikristali, mikrostruktura, obdelava in varjenje s trenjem in mešanjem, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (15,79 MB) |
2. Vpliv mikrolegiranja s kemijskimi elementi Sc, Y in V na mikrostrukturo in lastnosti zlitine Al-Mg-Si : doktorska disertacijaSandi Žist, 2025, doktorska disertacija Opis: V disertaciji je obravnavan vpliv mikrolegiranja s Sc, Y in V na razvoj kompleksne mikrostrukture in izboljšanja lastnosti. Referenčno zlitino predstavlja AA 6086, ki je modificirana zlitina AA 6082 z višjimi vsebnostmi Si, Cu in Zr. Preiskovani vzorci so bili liti v bakreno koliko ter toplotno obdelani v različnih temperaturnih režimih. Karakterizacija je potekala z uporabo matematičnih modelov ter eksperimentalno s svetlobno mikroskopijo, vrstično in presevno elektronsko mikroskopijo, energijsko disperzijsko spektroskopijo, rentgensko difrakcijo, diferenčno vrstično kalorimetrijo ter meritvami mehanskih lastnosti v obliki dilatometrije, trdote in tlačnih preizkusov. Izvedena je bila napredna karakterizacija mikrostrukturnih vsebin v litem in homogeniziranem stanju, ter v umetno staranih stanjih v temperaturnem območju od 170 °C do 450 °C. Razvoj mikrostrukture in lastnosti je primerljiv za zlitine s Sc in kombinacijo Sc in Y, medtem ko dodatek V bistveno ne vpliva na spremembe v referenčni zlitini. V vseh vzorcih so potrjeni številni eksotermni procesi, ki nakazujejo na aktiven razvoj disperzoidov in izločkov. Elementa Sc in Y vplivata na kinetiko izločanja predvsem pri povišanih temperaturah, kjer se reakcija nastajanja disperzoidov v primerjavi z referenčno zlitino premakne za red velikosti 50 °C. V vzorcih so detektirani majhni poligonalni in večji igličasti disperzoidi, za vzorca s Sc in Y pa je opravljena poglobljena karakterizacija prisotnih disperzoidov. Izboljšane mehanske lastnosti referenčne zlitine so bile dosežene s toplotno obdelavo vzorcev v litem stanju, kjer so izmerjene vrednosti v povprečju 77,5 HV ter so 30 % višje kakor v toplotno obdelanih homogeniziranih vzorcih. Visokotrdnostne lastnosti so bile dosežene s klasičnim staranjem pri 180 °C, kjer je povprečna izmera trdota po 8 urah znašala 122 HV.
Ključne besede: aluminijeve zlitine Al-Mg-Si, mikrolegiranje, mikrostruktura, mehanske lastnosti
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
3. Vakuumsko litje stelitne zlitine : magistrsko deloKatja Križovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj postopka izdelave stelitne zlitine v laboratorijskem okolju, ki se uporablja v zobni protetiki za kovinska ogrodja zobnih protez. Predstavljeni so postopki vakuumskega indukcijskega litja in termo-mehanske obdelave (visokotemperaturno homogenizacijsko žarjenje, mehko žarjenje in kovanje). Obrazložene so mehanske in fizikalne lastnosti ter mikrostruktura stelitnih zlitin v odvisnosti od pogojev, načina litja in termo-mehanske obdelave. Pojasnjena je prednost vakuumskega indukcijskega litja v kovinske kokile v primerjavi z litjem v enkratne peščene forme. Magistersko delo obravnava tudi okoljski vidik vakuumskega indukcijskega taljenja in ulivanje stelitnih zlitin v forme. S svetlobnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom je bila v okviru raziskav opravljenih v tem magistrskem delu okarkterizirana mikrostruktura sletitne zlitine. Določene so bile tudi fizikalne in mehanske lastnosti te stelitne zlitine. V sklepnem delu smo dokazali, da je lahko z uporabo vakuumskega indukcijskega litja in naknadne termo-mehanske obdelave zmanjšana prisotnost livarskih napak. To so lunkerji, kristalne in blokovne izceje, razpoke, vključki, plinska in krčilna poroznost. Tako izdelamo stelitno zlitino, ki ustreza lastnostim, ki so za ta tip zlitin podane v standardu ASTM F75
Ključne besede: Stelitne zlitine, vakuumsko indukcijsko litje, kovinska kokila, poroznost, karbidi, mikrostruktura
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Sodobni inženirski materialiIvan Anžel, Franc Zupanič, Mihael Brunčko, 2025, drugo učno gradivo Opis: Skripta, Sodobni inženirski materiali je kot temeljno študijsko gradivo namenjeno pervenstveno študentom 2. stopnje študijskih programov Strojništva, Gospodarskega inženirstva, Mehatronike in študentom Inženirsko oblikovanja izdelkov. Skripta je sestavljena iz treh poglavij: (i) Zgradba in izbira inženirskih materialov; (ii) Lastnosti inženirskih materialov; (iii) Primeri sodobnih inženirskih materialov. V prvem poglavju je obravnavana zgradba kovinskih, keramičnih, polimernih in kompozitnih materialov ter predstavljeni so kriteriji, ki omogočajo inženirjem glede na želeno kombinacijo lastnosti materialov, njihovo ustrezno izbiro za določeno aplikacijo. Drugo poglavje obravnava lastnosti sodobnih inženirskih materialov s poudarkom na poglobljenem študiju razlage korelacij med zgradbo, mikrostrukturo in lastnostmi. V zadnjem najobsežnejšem poglavju so predstavljeni izbrani primeri sodobnih inženirskih materialov, katerih uporaba e v industrijski praksi dandanes zelo aktualna. Če naštejemo samo najbolj zanimive: disperzijsko utrjeni materiali, spominske zlitine, konstrukcijska keramika, materiali za shranjevanje vodika, hitrostrjeni kovinski materiali, sodobne aluminijeve zlitine, biopolimeri in še mnogi drugi.
Ključne besede: sodobni inženirski materiali, zgradba, izbira materialov, mikrostruktura, lastnosti
Objavljeno v DKUM: 27.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 761
Celotno besedilo (22,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Dispersoids in Al-Mg-Si alloy AA 6086 modified by Sc and YFranc Zupanič, Sandi Žist, Mihaela Albu, Ilse Letofsky-Papst, Jaka Burja, Maja Vončina, Tonica Bončina, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: aluminijeve zlitine, toplotna obdelava, mikrostruktura, disperzoidi, dilatometrija, trdota, aluminium alloy, heat treatment, microstructure, dispersoids, dilatometry, DSC, hardness
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 31
Celotno besedilo (11,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Primerjava mehanskih lastnosti in mikrostruktur vijakov izdelanih iz različnih materialov po poboljšanju : magistrsko deloMitja Lekše, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnovne lastnosti jekla, kemijske sestave, predstavljen je postopek poboljšanja izbranih jekel in postopki preizkušanja mehanskih lastnosti. Opisane so tudi lastnosti legirnih elementov in vpliv ogljika na kaljivost. Predstavljen je tudi Jominyjev preizkus, na podlagi katerega je vrednotena kaljivost. Spoznamo postopek popuščanja in njegov vpliv na mikrostrukturo in trdoto. Na podlagi rezultatov meritev trdote in nateznega preizkusa ter pregleda mikrostrukture je predstavljen izbor materialov, ki so ustrezni za izdelavo vijakov.
Ključne besede: mehanske lastnosti, poboljšanje, mikrostruktura, vijak
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 48
Celotno besedilo (15,66 MB) |
7. Razvoj mikrostrukture pri 3D tiskanju plastomagnetov : magistrsko deloMaša Anžel, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo z identifikacijo fizikalno kemijskih procesov in pojavov tako med vrstičnim nalaganjem kontinuirnih valjev s tvorbo slojev, kot pri ohlajanju 3D tiskanih slojev, dokazali, da je na osnovi poznavanja razvoja mikrostrukture 3D tiskanega polimernega kompozitnega materiala moč optimizirati procesne parametre in vplivati na fizikalno kemijske procese pri tvorbi in razvoju tiskanih slojev tako, da se dosežejo željena mikrostruktura in ciljne lastnosti izdelka. Z določitvijo narave interakcij med magnetnimi delci in polimerno matico v posameznih stadijih oblikovanja izdelka in ovrednotenjem vpliva parametrov 3D tiskanja na vrsto, porazdelitev in koncentracijo defektov ter na magnetne lastnosti tiskanih vzorcev plastomagnetov, smo postavili model mehanizma sinteze vrstic in slojev pri 3D tiskanju polimernih kompozitov s kovinsko utrjevalno fazo. Velja omeniti, da do časa objave magistrskega dela potencialne metode za direktno spremljanje kinetike in mehanizma kemijskih reakcij (FTIR spektroskopija) ter analizo strukturnih sprememb oziroma za In situ vizualizacijo razvoja mikrostrukture v materialih, še niso bile uporabljene pri eksperimentalnem študiju 3D tiskanja. Z izračunom točke stroškovne brezbrižnosti (ang. cost indifference) in primerjavo dveh tehnologij, 3D tiska ter injekcijskega brizganja, smo ugotovili, katera tehnologija je po izračunanem številu izdelanih magnetov, stroškovno učinkovitejša.
Ključne besede: 3D tisk, mikrostruktura polimernega kompozitnega materiala, FDM, stroški izdelave 3D tiskanih magnetov
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 840; Prenosov: 4
Celotno besedilo (6,56 MB) |
8. |
9. Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besediluBarbara Strelec, 2017, magistrsko delo Opis: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo.
V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu.
V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Ključne besede: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1744; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1014,62 KB) |
10. Izdelava plastomagnetov s slojevitimi dodajalnimi tehnologijamiMaša Anžel, 2017, diplomsko delo Opis: Z uvedbo nove tehnologije trirazsežnega tiskanja plastomagnetov želimo zadostiti kriteriju po nižanju stroškov izdelave manjših serij in ob tem ohraniti dobre magnetne in mehanske lastnosti, ki jih dosežemo z injekcijskim brizganjem. V diplomskem delu sta bili iz magnetnega prahu NdFeB in polimernega veziva PA12 s postopkom neprekinjenega ciljnega nalaganja (FDM) izdelali dve seriji tiskanih plastomagnetov z različno debelino tiskanega sloja. Z raziskavami smo želeli ugotoviti, s katero debelino se najbolj približamo lastnostim injekcijsko brizganega plastomagneta. Pri tem smo uporabili splošno znane metode priprave vzorcev, merjenja in izračuna gostote, analize mikrostrukture ter ugotavljanja mehanskih in magnetnih lastnosti. Raziskava je pokazala, da se željenemu cilju približujemo z zmanjšanjem debeline tiskanega sloja. Potrdili smo tezo, da lahko z novo tehnologijo izdelave plastomagnetov dosežemo zadovoljive lastnosti za industrijske potrebe. Rezultati tega dela predstavljajo spodbudo za nadaljnje raziskave na področju razvoja tehnologije 3D tiskanja plastomagnetov.
Ključne besede: plastomagneti, 3D tiskanje, zlitina NdFeB, mikrostruktura
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1694; Prenosov: 238
Celotno besedilo (3,75 MB) |
