| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGHEMITA (γ - Fe2O3) OBLEČENEGA Z CM - DEKSTRANOM
Timea Prša, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza magnetne tekočine na osnovi maghemita (γ - Fe2O3) oblečenega z natrijevo soljo dekstrana (CM–dekstrana) dispergiranega v nosilni tekočini vodi. V diplomskem delu navajamo dva načina priprave zgoraj navedene magnetne tekočine. Na podlagi rezultatov analize z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo izbrali sintezni postopek, pri katerem smo ugotavljali vpliv količine prevleke na velikost oblečenih maghemitnih delcev ter določili njeno optimalno količino, pri kateri je magnetna tekočina še stabilna. Delce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), s termogravimetrično analizo (TGA) s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Ključne besede: Magnetna tekočina, maghemit (γ-Fe2O3), natrijeva sol dekstrana (CM – dekstran), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA), transmisijski elektronski mikroskop (TEM), fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 3837; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (8,05 MB)

2.
UPORABA MIKROSKOPA PRI PREDMETIH SPOZNAVANJE OKOLJA TER NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
Adrijana Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos učiteljev in učencev do mikroskopiranja. V nalogi smo raziskali in opisali možnosti in načine uporabe mikroskopa. Raziskali smo aktivnosti učencev pri mikroskopiranju in njihove želje po uporabi mikroskopa pri pouku. V empiričnem delu je raziskan tudi odnos učiteljev tretjih in petih razredov nekaterih osnovnih šol mariborske in celjske regije, do mikroskopiranja. Raziskali smo poznavanje mikroskopa ter mnenje in željo po uporabi le tega s strani učencev. Prav tako smo se pozanimali, kolikšen odstotek učencev ima mikroskop doma. Ti podatki so nas zanimali predvsem glede na spol in glede na razred učencev. Ker je mikroskop neposredno omenjen v učnem načrtu za tretji in peti razred, je raziskava potekala v tretjih in petih razredih. Raziskali smo tudi poznavanje mikroskopa s strani učiteljev. Zanimala nas je pogostost uporabe le tega, morebitni razlogi za neuporabo oziroma redkejšo uporabo, ter način uporabe mikroskopa in obdelave informacij ob videnih preparatih. Uporabljeni so bili anketni vprašalniki za 181 učencev in 62 učiteljev. Podatki teh anketnih vprašalnikov so bili analizirani glede na spol in razred učencev ter glede na delovno dobo in izobrazbo učiteljev ter razred, ki ga poučujejo. Ugotovljeno je bilo, da učitelji pri pouku spoznavanja okolja oziroma naravoslovja in tehnike, zelo redko uporabljajo mikroskop in da je učencem zelo všeč uporaba mikroskopa. Učitelji so tudi povedali, da bi bilo lažje, če bi učni načrt pod dejavnostmi pogosteje vključeval mikroskop, ter da bi bilo tudi veliko enostavneje, če bi si učitelji imeli mikroskop kje izposoditi.
Ključne besede: mikroskop, mikroskopiranje, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, učni načrt, osnovna šola
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 3586; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
ANALIZA TVO JEKLA P92 NAMENJENEGA ZA DELO NA POVIŠANIH TEMPERATURAH V KOTLOGRADNJI
Denis Razboršek, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoča študija sodi na področje preiskav varjenja materiala, konkretneje na področje preiskav o varjenju jekla, ki se uporablja za gradnjo kotlov. Obravnavane so zahtev in težave pri varjenju. Preiskovanje jekel se v vsakdanji praksi uporablja v različne namene. V diplomskem delu je obravnavana določena tehnologija varjenja in toplotna obdelava takšne vrste jekla. Eksperiment je potekal v skladu s predpisi in določili. Cilj diplomskega dela je opredeliti parametre, ki bodo zagotovili najkvalitetnejši zvar na podlagi vrednotenja, ocen in analiz dobljenih rezultatov.
Ključne besede: simulacija varjenja, toplotna obdelava, mehanski preskus, Charpy preskus, elektronski mikroskop
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1491; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (14,50 MB)

4.
KARAKTERIZACIJA NEOKSIDIRANEGA DELA NOTRANJE OKSIDIRANE BAKER ALUMINIJEVE ZLITINE PREOBLIKOVANE PO ECAP POSTOPKU IN PREUČITEV POSTOPKA Z VIDIKA DIFUZIJE INOVACIJ
Peter Kirbiš, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnje inženirstvo napreduje, proti novim tehnologijam materialov, kar odpre nove konstrukcijske možnosti zmanjševanja presekov, vztrajnostnih mas in dimenzij izdelkov. Vse izrazitejše se kažejo potrebe po uporabi, naprednih materialov z specifičnimi lastnostmi, kot so visoka trdnost in trdota, izboljšana žilavost, odpornost na ciklično utrujanje, povečana električna in toplotna prevodnost, ter toplotna obstojnost. Proizvodnja takšnih materialov, zahteva nove proizvodnje tehnologije, in uporabo vseh dosedanjih znanj iz področja materialov. Lastnosti materiala, lahko izboljšamo na različne načine, osredotočili se bomo predvsem na zmanjševanje velikosti kristalnih zrn in vnašanje drobnih delcev v mikrostrukturo. Z zmanjšanjem velikosti kristalnih zrn, dosežemo večje napetosti tečenja, v skladu z Hall-Petchovo odvisnostjo. Ko se zmanjša velikosti zrn pod 1µm, imamo opravka z materiali, ki imajo, nove edinstvene kombinacije lastnosti. Študij literature je pokazal, da je mogoče doseči submikronsko, in celo nanokristalno mikrostrukturo, z aplikacijo velikih plastičnih deformacij. To dosežemo z izpostavljanjem materiala velikim tlakom, torziji oz. enostavnemu strigu. Eden najbolj obetavnih postopkov z tega področja, je tako imenovan ECAP postopek, pri katerem je prisotna možnost uporabe v industrijski praksi, ki bo preučena v tej publikaciji.
Ključne besede: Tehnologije materialov, inovacijski manegement, ecap(equal channel angular presing), spd (severe plastic deformation), notranja oksidacija, karakterizacija cu-al zlitine, nanokristalne kovine, mehanske lastnosti, utrjevalni mehanizmi, hall-petch-ova enačba, proizvodnja nanokristalnih kovin, karakterizacija nanokovin, optični mikroskop, sem (rasterski elektronski mikroskop), tem (presevni elektronski mikroskop), ebsd( sipanje povratnih elektronov), ecap izvedbe, priprav vzorcev za rastersko
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1696; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
Vpliv netoksinogenega seva bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na morfologijo celic mišjih fibroblastov
Natalija Pungerl, 2011, diplomsko delo

Opis: Bakterija Clostridium difficile je normalno prisotna v naravi in prebavilih sesalcev. Je po Gramu pozitivna, anaerobna, sporogena bakterija. Spore so zelo odporne proti izsuševanju, kemikalijam ter ekstremnim temperaturam. Najpogosteje se okužijo starejši hospitalizirani ljudje, ki se jim poruši ravnovesje v črevesni flori, običajno zaradi daljšega zdravljenja z antibiotiki. Sevi, ki povzročajo bolezen, proizvajajo toksine, med katerimi sta najpomembnejša toksin A in toksin B. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vpliv netoksinogenih sevov bakterije Clostridium difficile s hemolitično aktivnostjo na citoskelet mišjih fibroblastov. V raziskavi smo uporabili celice McCoy, ki smo jih tretirali s supernatantom, barvali aktinske filamente in jedra ter opazovali učinek na aktinskem citoskeletu s konfokalnim mikroskopom. Ugotovili smo, da je prišlo pri celicah tretiranih s supernatantom s hemolitično aktivnostjo do določenih sprememb, predvsem na aktinskem citoskeletu, medtem ko na jedrih ni bilo večjih razlik. Spremembe so bile vidne na aktinskih filamentih, ki so bili prekinjeni in združeni v skupke.
Ključne besede: Clostridium difficile, aktinski filamenti, celice McCoy, konfokalni mikroskop, supernatant, toksini
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 2129; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (985,00 KB)

6.
7.
Tehnologija fokusiranega ionskega curka (FIB)
Franc Zupanič, 2006, strokovni članek

Opis: Fokusirani ionski curek (FIB) ima premer od 5 nm do nekaj mikrometrov. Ko ga uporabljamo kot mikroskop, je njegova ločljivost nekoliko slabša, kot je ločljivost vrstičnega elek- tronskega mikroskopa, vendar ima bistveno boljši orientacijski kontrast. Z njim lahko odvzemamo ali nanašamo material na izbranih mestih z natančnostjo vsaj 100 nm. Ta značilnost omogoča, da se uporablja v najrazličnejše namene, od popravila elektronskih vezij, preko 3D-mikroskopije, do izdelave najrazličnejših 3D-objektov v nano- in mikrometrskem področju. Kombinacija fokusiranega ionskega curka in vrstičnega elektronskega mikroskopa bistveno izboljša zmogljivosti obeh.
Ključne besede: fokusirani ionski curek, mikroskop, odvzemanje materiala, nanašanje materiala
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Ključne besede: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (902,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvoj alternativne recepture za izdelavo porcelanske ploščice v podjetju Gorenje Keramika
Maja Mežnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvili smo alternativno recepturo za izdelavo porcelanske ploščice, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN 14411 in s tem zmanjšali stroške surovin za 5,11 %. Z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo z metodo energijske disperzijske rentgenske spektroskopije (EDS) določili kemijsko sestavo obstoječih in alternativnih surovin. Z namenom določitve ustrezne alternativne recepture za izdelavo ploščice smo pripravili in testirali vzorce z različnimi masnimi deleži alternativnih surovin in vzorce trenutno uporabljenih surovin. Mineraloško sestavo teh vzorcev po sintranju smo določali z metodo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), ki zaradi majhnih razlik v vsebnosti glinenca v sintranih vzorcih in robustnosti metode ni dala zanesljivih rezultatov. Posledično smo morali za razvoj recepture najti način, ki je združeval rezultate analize mikrostrukture surovin, sprememb dimenzij, sprememb teže, ukrivljenosti površine, absorpcije vode in kemijske sestave. Iz podatkov o kemijski sestavi posameznih surovin smo glede na masne deleže surovin v vzorcih izračunali kemijsko sestavo pripravljenih alternativnih vzorcev, pri čemer smo se osredotočili na razmerje med najpomembnejšima komponentama: silicijevim dioksidom in aluminijevim oksidom. Najboljšo recepturo, ki je bila možna glede na razpoložljive surovine, smo dodatno optimizirali z dodatkom kremena. Razvito alternativno recepturo smo prenesli v proizvodnjo. Rezultati končne kontrole kvalitete so potrdili ustreznost produkta. Dosegli smo 88,41 % izplen ploščic prve kvalitete. Odstopanja so se pojavljala zaradi neustreznih dimenzij, napak tiska in okrušenosti ploščic. Ustreznost dimenzij bi lahko izboljšali z dodatkom večjih količin kremena ali glinenca, kar bi posledično vodilo do večjih skrčkov ploščic.
Ključne besede: porcelanska ploščica, glinenec, sintranje, vrstični elektronski mikroskop
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 119; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici