SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZMNOŽEVANJE PODLAGE ČEŠNJE GISELA 5 V IN VITRO RAZMERAH (Prunus cerasus × P.canescens)
Monika Puster, 2011, diplomsko delo

Opis: V obdobju od junija 2008 do julija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja podlage Gisela 5 v tkivni kulturi. V poskus mikropropagacije smo vključili 44 brstov Gisela 5, ki smo jih inokulirali na indukcijsko gojišče. Brste smo predhodno sterilizirali po dveh metodah. Z dikloroizocianurno kislino smo sterilizirali 23 brstov, od katerih jih je preživelo 95,5 %. Po drugi metodi, kjer smo 21 brstov sterilizirali z natrijevim hipokloritom, je preživelo 57,1 % brstov. Na gojišči G1 in G2 smo subkultivirali 80 vitalnih poganjkov ter opazovali njihovo rast. Iz 40 poganjkov smo na G1 namnožili 119 poganjkov, na gojišču G2 pa 169. Gojišče G2 se je izkazalo za boljše, saj je bil tukaj odstotek kalusiranih in propadlih poganjkov nižji kot pri G1. Dovolj razvite rastline smo prestavili na štiri gojišča za koreninjenje (K1, K2, K3, K4), ki so se razlikovala po vsebnosti avksinov (IBA in NAA). Največ rastlin je koreninilo na gojišču K3 z 0,5 mg/l IBA (90 %), najmanj (65 %) pa na gojišču K4 z 1 mg/l NAA. Ukoreninjene rastline smo presadili v substrat in jih aklimatizirali v rastni komori v laboratoriju oz. meglilni komori rastlinjaka. Aklimatizacija v meglilni komori je bila v primerjavi z rastno komoro boljša, saj je aklimatizacijo v meglilni komori preživelo več rastlin (36,4 %) kot v rastni komori (11,5 %).
Ključne besede: Gisela 5, in vitro razmnoževanje, podlaga, mikropropagacija
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2466; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (12,26 MB)

2.
RAZMNOŽEVANJE VRTNIC (Rosa spp.) V IN VITRO RAZMERAH
Smiljana Gošnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah je odvisno od materinih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti, pogojev gojenja in aklimatizacije. V obdobju od oktobra 2009 do decembra 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja vrtnic (Rosa spp.) v tkivni kulturi. V poskus mikropropagacije smo vključili 5 genotipov vrtnic (G1, G2, G3, G4 in G5). Z dikloroizocianurno kislino (sterilizacija S1) smo sterilizirali 25 brstov G1, 34 brstov G2, 93 brstov G3 in 23 brstov G5. S sterilizacijo na osnovi natrijevega hipoklorita (sterilizacija S2) pa smo sterilizirali 25 brstov G1, 16 brstov G2, 88 brstov G3, 80 brstov G4 in 24 brstov G5. Po sterilizaciji 1 je bilo med 175 nastavljenimi brsti 64 okuženih (36,6 %), 54 jih je propadlo (30,9 %), 57 (32,6%) pa preživelo. Pri sterilizaciji 2 smo skupaj nastavili 233 brstov, od katerih je 48 (20,6%) propadlo, 168 (72,1 %) jih je bilo okuženih, preživelo pa je 17 (7,3 %) brstov. Sterilizacija 1 je bila boljša v primerjavi s sterilizacijo 2, saj smo s to metodo uspeli dobiti večji delež (32,6 %) vitalnih rastlin v primerjavi s sterilizacijo 2 (7,3 %). Preživele sterilne poganjke smo prenesli na regeneracijsko gojišče. Uspešno smo namnožili genotip 2, kjer smo iz 16 - ih nastavljenih brstov dobili 186 rastlin v 7 mesecih, genotip 3, kjer smo iz 26 - ih nastavljenih brstov dobili 19 rastlin v 4 mesecih in genotip 5, kjer smo iz 30 brstov vzgojili 88 rastlin v 4 mesecih. Dovolj razvite rastline smo prestavili na gojišča za koreninjenje, ki so se razlikovala po vsebnosti avksina (IBA), saharoze in anorganskih soli (MS). Največ (82 %) rastlin G2 je koreninilo na gojišču K3, ki je bilo brez dodanega avksina IBA in je vsebovalo 1/2 MS in 20 g/l saharoze, najmanj (71,4 %) pa na gojišču K2, ki je bilo prav tako brez hormonov in je vsebovalo 1/4 MS ter 30 g/l saharoze. Rastline G3 so najbolje koreninile na gojišču K1 z 0,5 mg/l IBA, 1 MS in 30 g/l saharoze (55,6 %), najslabše pa na gojišču K2 (40 %). Genotip 5 je najbolje koreninil na gojišču K2 (65,9 %), najslabše pa na gojišču K1(38,4 %). Ukoreninjene rastline smo presadili v substrat in jih aklimatizirali v rastni komori v laboratoriju oz. v meglilni komori v rastlinjaku. Aklimatizacija v meglilni komori je bila boljša v primerjavi z rastno komoro, saj je aklimatizacijo v meglilni komori preživelo več rastlin (90,9 %) v primerjavi z rastno komoro (68,1 %).
Ključne besede: mikropropagacija, vrtnice, Rosa spp., tkivne kulture, in vitro
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 2953; Prenosov: 468
.pdf Polno besedilo (4,78 MB)

3.
4.
Vpliv različnih načinov razkuževanja na regeneracijo brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.)
Boris Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Rastline razmnožujemo z mikropropagacijo, kadar želimo skrajšati čas razmnoževanja in vzgojiti veliko število rastlin na majhnem prostoru, neodvisno od letnega časa, ali kadar je klasično razmnoževanje dolgotrajno in težavno. Namen raziskave je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo uporabili različne postopke razkuževanja brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.). Najprej smo vse razkuževali 40 sekund v 70 % etanolu in nato določeno število brstov 15 minut v DICA, 10 minut v DICA ali 15 minut v natrijevem hipokloritu. Najboljši način sterilizacije brstov smo dosegli z 10 minutnim razkuževanjem DICA (45% sterinih brstov). V drugem delu pa je bil naš namen najti čim bolj optimalno gojišče za razmnoževanje. Uporabili smo štiri različna gojišča G1, G2, G3 in G4. Vsako gojišče se je razlikovalo po tem, ali je vsebovalo saharozo ali glukozo, MS (Murashige in Skoog, 1962) ali McCown woody plant medium (Lloyd in McCown 1980) in različne kombinacije rastnih regulatorjev BAP, IBA in NAA. Kot najboljše se je izkazalo gojišče G2 na bazi McCown woody plant medium, kjer smo po treh mesecih dosegli namnožitveni faktor 22,25.
Ključne besede: sliva, Prunus cerasifera Ehrh., mikropropagacija, razkuževanje
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1984; Prenosov: 116
.pdf Polno besedilo (478,38 KB)

5.
Razmnoževanje čajote (Sechium edule Jacq. Sw.) v in vitro pogojih
Erika Verdinek, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2010 in 2011 smo s tehniko tkivnih kultur v in vitro razmerah razmnoževali dva genotipa čajot (Sechium edule Jacq. Sw.). Posamezne faze mikropropagacije smo najprej izvajali na bodičastih čajotah. Postopke, ki so se izkazali kot najboljši smo na to uporabili pri nebodičastih čajotah. Z metodo sterilizacije DICA smo uspešno sterilizirali 67 % vršičkov rastlin, ki so predhodno rasle v rastlinjaku in 20,2 % vršičkov iz rastlin, ki so rasle na prostem. Sterilizacija z natrijevim in kalcijevim hipokloritom ni bila uspešna. Uspešno sterilizirane vršičke smo prenesli na tri različna gojišča za regeneracijo, ki so se razlikovala po vsebnosti rastnih regulatorjev. Gojišče G0 (z 0,1 mg/l IBA in 0,1 mg/l BAP), se je izkazalo kot slabo, saj so vršički pričeli kalusirati. Gojišči G1 (z 0,01mg/l IAA in 0,1 mg/l kinetina) in G2 (z 0,005 mg/l IAA in 0,05 mg/l kinetina) sta se izkazali kot dobri regeneracijski gojišči. Nekoliko boljše je bilo G1, kjer smo po 2 mesecih dosegli namnožitveni faktor 1,72 v primerjavi z G2, kjer je bil namnožitveni faktor po dveh mesecih 1,66. Tudi koreninjenje je potekalo na treh gojiščih. Na gojišču z dodanim 0,5 mg/l IBA smo pri obeh genotipih dosegli 100 % koreninjenje. Zadnja faza poizkusa je bila aklimatizacija v rastni komori, ki se je izkazala za zelo uspešno.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, čajota, Sechium edule
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2248; Prenosov: 154
.pdf Polno besedilo (995,20 KB)

6.
RAZMNOŽEVANJE LONČNIH IN VRTNIH HORTENZIJ V IN VITRO RAZMERAH
Nina Žnidarič, 2011, magistrsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja lončnih in vrtnih hortenzij v tkivni kulturi. Poganjke smo sterilizirali po štirih metodah: z natrijevim hipokloritom 2 min (sterilizacija S1), natrijevim hipokloritom 10 min (sterilizacija S2), z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 2 min (sterilizacija S3) in z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 10 min (sterilizacija S4). Kot najboljša se je izkazala sterilizacija S3, s katero smo uspešno sterilizirali 81,82 % poganjkov. Uspešno sterilizirane poganjke smo prenesli na pet različnih gojišč za regeneracijo (G1, G2, G3, G4 in G5), ki so se razlikovala po osnovnem gojišču (MS oz. McCown) in po vsebnosti rastnih regulatorjev. Med petimi uporabljenimi gojišči, se je gojišče G5 (ki je baziralo na McCown) izkazalo kot najboljše in sicer je namnožitveni faktor po petih tednih znašal 1,33, pri ostalih (G1, G2, G3 in G4) pa nismo uspeli namnožiti nobenega poganjka. Dovolj razvite poganjke smo prestavili na dve gojišči za koreninjenje (K1 in K2), ki sta se razlikovali po vsebnosti avksina (IBA ali NAA). Poganjki vrtne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K2, ki je vsebovalo 0,5 mg/l NAA, kjer smo dosegli med 50 in 62,50 % ukoreninjenost. Poganjki lončne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K1, ki je vsebovalo 0,5 mg/l IBA in smo dosegli med 53,33 in 100 % ukoreninjenost.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, hortenzije, Hydrangea macrophylla L.
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 2797; Prenosov: 139
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

7.
Mikropropagacija plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) ekotip Kew, Velika Britanija
Karmen Bašič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) iz semen, pridobljenih iz botaničnega vrta Kew v Veliki Britaniji, in vpeljati postopek hitrega razmnoževanja z mikropropagacijo. Za naše potrebe smo priredili protokol za mikropropagacijo španskega ekotipa plazeče zelene. Ekotip plazeče zelene iz Velike Britanije smo primerjali z ekotipom rastlin iz Španije. Na osnovno gojišče MS smo dodajali različne kombinacije in koncentracije rastnih regulatorjev BAP, 2iP, IBA in NAA. Rast in razvoj smo spremljali tako, da smo merili naslednje lastnosti: višina rastlin, število brstov, število stolonov, število novonastalih brstov na rastlinah in na stolonih, dolžina in število korenin. Plazeča zelena je najbolje uspevala na kontrolnem osnovnem gojišču MS brez rastnih regulatorjev. Največ brstov se je tvorilo na gojiščih MS s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM IBA ter s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM NAA. Korenine so se tvorile na vseh vcepkih na gojišču brez rastnih regulatorjev in z njimi. Zakoreninjene poganjke smo prestavili v zemljo, kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 50 % rastlin.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, tkivna kultura, mikropropagacija, ekotip, Apiaceae, kobulnice, ex situ, ohranjanje, redke in ogrožene vrste
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 975; Prenosov: 95
.pdf Polno besedilo (2,48 MB)

8.
Razmnoževanje podlage češnje Gisela 5 v in vitro razmerah
Monika Puster, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: Gisela 5, in vitro razmnoževanje, podlage, mikropropagacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 371; Prenosov: 15
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
10.
Razmnoževanje čajote (Sechium edule Jacq. Sw.) v in vitro pogojih
Erika Verdinek, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, čajota, Sechium edule
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 8
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici