Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju.
Ključne besede: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP
Objavljeno v DKUM: 17.06.2021; Ogledov: 1054; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Leta 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede raziskali vpliv avksinov IBA in NAA ter vpliv teme na rast in razvoj korenin pri marelici (Prunus armeniaca L.) v in vitro razmerah. Uporabili smo poganjke marelice, ki so že rastli v tkivni kulturi. Kontrolno gojišče G0 ni vsebovalo avksinov. Gojišče G1 je vsebovalo 1 mg/l IBA, G2 2 mg/l IBA, G3 4 mg/l IBA, G4 0,2 mg/l NAA in G5 1 mg/l NAA. Za vsak tip gojišča smo pripravili 60 kozarčkov. Poganjke smo pustili na gojišču za koreninjenje tri tedne. Polovico kozarčkov (30) smo prekrili z alufolijo in jih po sedmih dneh odkrili (tema). Na kontrolnem gojišču je bil delež ukoreninjenja 9,1-odstoten. Najvišji delež (100 %) ukoreninjenja je bil na gojišču G1, ki je bilo izpostavljeno temi. Najnižji delež ukoreninjenja (11,5 %) pa je bil na gojišču G5 na svetlobi. Koncentracija avksina je statistično značilno vplivala na število korenin. Pri dodanem avksinu IBA je bilo povprečno število korenin 3,260, v temi pa 2,544. Pri dodanem avksinu NAA je bilo povprečno število korenin 0,452, v temi pa 1,095. Ugotovili smo tudi, da dodatek avksina NAA statistično značilno vpliva na pojavljanje kalusa, dodatek avksina IBA pa ne.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, in vitro, koreninjenje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 954; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1529; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V letu 2017 smo opravili poskus, v katerem smo testirali vpliv treh različnih gojišč na rast in razvoj paradižnika. V gojišča smo dodali različne koncentracije proteina kazein hidrolizata (0 g/l, 0,1 g/l in 0,04 g/l) in citokinina benzil amino purina v treh različnih koncentracijah 0 mg/l, 112,65 mg/l in 1 mg/l (CH + BAP). V poskus smo vključili štiri različne lokalne genotipe paradižnika. Kot izhodiščni material smo uporabili plodove paradižnika, ki smo jih površinsko sterilizirali in iz njih pobrali sterilna semena. Iz semen smo na indukcijskem gojišču vzgojili rastline, ki smo jih prenesli na tri različna gojišča. Vsak poganjek smo pred inokulacijo na gojišče za razraščanje stehtali. Po 30 dneh smo poganjke ponovno stehtali in iz razlike obeh mas izračunali prirast zelene mase na posameznem gojišču. Najboljši prirast mase je bil pri vseh genotipih na gojišču G1 (brez dodanega CH in BAP), najmanjši prirast pa na gojišču G3, ki je vsebovalo 0,04 mg/l CH in 1 mg/l BAP. Ugotovili smo, da med gojiščem in genotipom ni bilo interakcije. Kazein hidrolizat in BAP v našem poskusu nista pokazala pozitivnega učinka na rast paradižnika in vitro.
Ključne besede: paradižnik / mikropropagacija / tkivne kulture / kazein hidrolizat / BAP
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1688; Prenosov: 141
Celotno besedilo (873,51 KB)

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,53 MB)