| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Mikropropagacija koščičarjev
Metka Šiško, 2022

Opis: Mikropropagacija je osnovna tehnika rastlinskih tkivnih kultur. Je način hitrega vegetativnega razmnoževanja rastlin v laboratoriju. Razmnoževanje lesnatih rastlin z mikropropagacijo je v večini primerov veliko težavneje kot mikropropagacija zelnatih rastlin. Najbolj težavna je prva stopnja mikropropagacije, kjer razkužujemo rastlinski material. Pri drevesih, ki rastejo na prostem, lahko naletimo tudi na notranje okužbe, ki jih z metodami površinske sterilizacije ne moremo odstraniti. Pri lesnatih rastlinah je lahko težavna tudi stopnja koreninjenja. Vsak genotip ima svoje zahteve, zato moramo optimalni postopek proučiti za vsakega posebej. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že več let raziskujemo postopke za uspešno razmnoževanje koščičarjev in vitro. Največ raziskav je narejenih na marelici, češnji in slivi, zato je mikropropagacija teh vrst v monografiji bolj natančno opisana. Prvi del monografije je pregled posameznih stopenj mikropropagacije, vključno z opisom laboratorija in potrebne opreme za delo s tkivnimi kulturami. Monografija bo služila tudi kot učno gradivo za študente pri predmetih iz rastlinske biotehnologije in rastlinskih tkivnih kultur.
Ključne besede: in vitro razmnoževanje, Prunus, rastlinske tkivne kulture, koščičarji, mikropropagacija
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (44,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) na rast in razraščanje pri mikropropagaciji sliv (Prunus domestica L.)
Marko Šalamun, 2021, magistrsko delo

Opis: V letu 2020 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv dodanih citokininov (meta-topolin in BAP) in njihovih koncentracij na rast in razraščanje poganjkov ter na pojav vitrifi-kacije sliv v tkivni kulturi. Uporabili smo predhodno sterilizirane in vitro poganjke sliv. Pripravili smo 4 različna gojišča. Gojišče G0 je bilo kontrolno gojišče (brez doda-nih rastnih hormonov), gojišče G1 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l meta-topolina, gojišče G2 z dodatkom 0,01 mg/l NAA in 0,50 mg/l BAP in gojišče G3, ki smo mu dodali 0,01 mg/l NAA in 1,00 mg/l BAP. Ugotovili smo, da dodani citokinini pozi-tivno vplivajo na prirast mase sliv in število novih poganjkov. Največji povprečni pri-rast mase sliv je bil pri gojišču G2 (1,54 g), najmanjši pa pri kontrolnem gojišču G0 (0,13 g). Največje povprečno število poganjkov je bilo na gojišču G2 (5,37). Pri 5-odstotni stopnji tveganja ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik glede vpliva koncentracije dodanih citokininov na prirast mase sliv in število poganjkov pri po-sameznem gojišču. Pojav vitrifikacije ni bil prisoten pri nobenem obravnavanju.
Ključne besede: sliva, mikropropagacija, citokinini, meta-topolin, BAP
Objavljeno v DKUM: 17.06.2021; Ogledov: 407; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 518; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Vpliv v gojišče dodanih avksinov in tretiranja s temo na koreninjenje marelice v tkivni kulturi
Katja Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Leta 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede raziskali vpliv avksinov IBA in NAA ter vpliv teme na rast in razvoj korenin pri marelici (Prunus armeniaca L.) v in vitro razmerah. Uporabili smo poganjke marelice, ki so že rastli v tkivni kulturi. Kontrolno gojišče G0 ni vsebovalo avksinov. Gojišče G1 je vsebovalo 1 mg/l IBA, G2 2 mg/l IBA, G3 4 mg/l IBA, G4 0,2 mg/l NAA in G5 1 mg/l NAA. Za vsak tip gojišča smo pripravili 60 kozarčkov. Poganjke smo pustili na gojišču za koreninjenje tri tedne. Polovico kozarčkov (30) smo prekrili z alufolijo in jih po sedmih dneh odkrili (tema). Na kontrolnem gojišču je bil delež ukoreninjenja 9,1-odstoten. Najvišji delež (100 %) ukoreninjenja je bil na gojišču G1, ki je bilo izpostavljeno temi. Najnižji delež ukoreninjenja (11,5 %) pa je bil na gojišču G5 na svetlobi. Koncentracija avksina je statistično značilno vplivala na število korenin. Pri dodanem avksinu IBA je bilo povprečno število korenin 3,260, v temi pa 2,544. Pri dodanem avksinu NAA je bilo povprečno število korenin 0,452, v temi pa 1,095. Ugotovili smo tudi, da dodatek avksina NAA statistično značilno vpliva na pojavljanje kalusa, dodatek avksina IBA pa ne.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, in vitro, koreninjenje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 400; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Vpliv v gojišče dodanega 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi
Tamara Hribernik, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus pri katerem smo ugotavljali vpliv v gojišče dodanega citokinina 6-benzilaminopurina (BAP) na rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poskus so bili vključeni 103 poganjki marelice. Preizkušali smo tri različna gojišča. Gojišče G0 je predstavljalo kontrolo (brez dodanih hormonov), gojišču G1 smo dodali 0,01 mg/L NAA in 0,5 mg/L BAP, gojišču G2 pa smo dodali 0,01 mg/L NAA in 1 mg/L BAP. Ugotovljeno je bilo, da je dodani BAP statistično značilno vplival na prirast mase marelice. Pri G0 je bil po 9 tednih prirast mase 0,096 g ± 0,057, pri G1 1,073 g ± 0,838 in pri G2 2,257 g ± 1,140. Ugotovili smo tudi, da dodani BAP pozitivno vpliva na število novo nastalih poganjkov. Po 9 tednih namreč na gojišču G0 ni bilo opaženih novih poganjkov, na G1 je bilo 11,320 ± 5,881 poganjkov, na G2 pa 21,180 ± 9,612 poganjkov. Višja koncentracija BAP ni statistično značilno povečala števila vitrificiranih rastlin, se je pa z večjo koncentracijo BAP, povečal delež vitrificiranih rastlin. Delež vitrificiranih rastlin na G1 je znašal 20,6 %, na G2 35,3 %, na G0 (brez BAP) pa vitrificiranih rastlin ni bilo.
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca, mikropropagacija, BAP
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 820; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na rast in vitrifikacijo pri mikropropagaciji marelice
Patricija Frešer, 2019, magistrsko delo

Opis: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 946; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Ključne besede: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1188; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (844,84 KB)

8.
Razmnoževanje paradižnika v in vitro pogojih
Manja Germ, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo opravili poskus, v katerem smo testirali vpliv treh različnih gojišč na rast in razvoj paradižnika. V gojišča smo dodali različne koncentracije proteina kazein hidrolizata (0 g/l, 0,1 g/l in 0,04 g/l) in citokinina benzil amino purina v treh različnih koncentracijah 0 mg/l, 112,65 mg/l in 1 mg/l (CH + BAP). V poskus smo vključili štiri različne lokalne genotipe paradižnika. Kot izhodiščni material smo uporabili plodove paradižnika, ki smo jih površinsko sterilizirali in iz njih pobrali sterilna semena. Iz semen smo na indukcijskem gojišču vzgojili rastline, ki smo jih prenesli na tri različna gojišča. Vsak poganjek smo pred inokulacijo na gojišče za razraščanje stehtali. Po 30 dneh smo poganjke ponovno stehtali in iz razlike obeh mas izračunali prirast zelene mase na posameznem gojišču. Najboljši prirast mase je bil pri vseh genotipih na gojišču G1 (brez dodanega CH in BAP), najmanjši prirast pa na gojišču G3, ki je vsebovalo 0,04 mg/l CH in 1 mg/l BAP. Ugotovili smo, da med gojiščem in genotipom ni bilo interakcije. Kazein hidrolizat in BAP v našem poskusu nista pokazala pozitivnega učinka na rast paradižnika in vitro.
Ključne besede: paradižnik / mikropropagacija / tkivne kulture / kazein hidrolizat / BAP
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (873,51 KB)

9.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Ključne besede: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Objavljeno v DKUM: 04.05.2018; Ogledov: 829; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (793,88 KB)

10.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 948; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici