| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ESEJISTIČNI SLOG BESEDILA (Na primeru dela Dialoški princip, Martin Buber)
Maja Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Prvine esejističnega sloga so blizu umetnostnemu, publicističnemu, poljudnoznanstvenemu, retoričnemu slogu, vendar se od njih razlikujejo v smeri subjektivnega obravnavanja teme, na drugi strani z videzom, kakor da je obravnava predmeta tudi objektivizirana. Posebnosti se kažejo na mikro- oziroma makronivoju besedila, izstopajoča je zlasti avtoretoričnost tvorca besedila, vendar je skrita za jezikovnim izražanjem. Uporabljene metode v diplomskem delu: deskriptivna, analitična, komparativna, sintetična, statistična, primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba deležev oblikovnih elementov.
Ključne besede: Ključne besede: esejistični slog, subjektivnost, ilokucija, referenca, mikrokompozicija, makrokompozicija.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2976; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (655,76 KB)

2.
SLOG UMETNOSTNEGA BESEDILA
Breda Hovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala slog umetnostnega besedila. Posebnost umetnostnih besedil se kaže v njihovi enkratni oblikovanosti, ki obstaja v posebno izbrani jezikovni sestavi besedila. Izbrana jezikovna sestava in funkcioniranje sredstev v besedilu tako prikazujejo slog besedila, ki se uresničuje kot enkratnost pojavnosti jezikovnih sredstev na vseh ravneh besedila (mikro- in makrokompoziciji). S pomočjo sondažne raziskave sem ugotovila najštevilčnejšo prisotnost samostalniške besede v neimenovalniški obliki, sledi ji glagol, kar je značilnost dinamičnega sloga. Z vertikalno analizo distribucije leksike sem prikazala pojavnost besed na posameznih mestih v besedilu in ugotovila njihovo enakovredno razporejenost. Pri analizi distribucije sklonov, kjer sem ugotavljala sosledje sklonov, sem ugotovila, da si skloni sledijo po naslednjem vrstnem redu: imenovalnik, tožilnik, mestnik, rodilnik, orodnik in dajalnik, kar približuje besedilo nevtralnemu besedilu. Ugotovila sem še, da slog v obravnavanem besedilu izraža bližino pogovornemu in splošnosporazumevalnemu jeziku, kažejo se podobnosti z esejističnim slogom, izključuje pa se podobnost z znanstvenim/strokovnim slogom. Čustvena obarvanost besedila kaže na njegovo subjektivno naravnanost. Posebnost besedila je slengovsko izrazoslovje, prevladujoči slogovni postopek pa je pripovedovanje. V diplomskem delu so uporabljene metode: deskriptivna, analitična, komparativna in primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba oblikovnih elementov besedila. Slog umetnostnega besedila sem raziskovala na podlagi mladinskega romana Distorzija.
Ključne besede: umetnostno besedilo, slog, jezikovna sredstva, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 3912; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (429,66 KB)

3.
SLOG ZNANSTVENEGA BESEDILA
Petra Koren, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsako besedilo je produkt zavestne in namerne govorne dejavnosti sporočevalca. Je dejavnik sporazumevanja in je smiselno, razumljivo, sovisno, popolnjeno jezikovno sporočilo (Unuk, 2006). Znanstvena besedila so širšemu krogu bralcev najmanj »priljubljena« vrsta besedil, saj so namenjena bralcem določene stroke. Taka besedila so zanimiva in obenem težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja je šest znanstvenih besedil različnih strok ...
Ključne besede: besedilo, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost, znanstveno besedilo, forma članka znanstvenega besedila, fonetična sredstva, stavčna struktura, mikrokompozicija, oblikoslovje.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3854; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (811,45 KB)

4.
VIDIK FILOZOFSKE MISLI PRI EDVARDU KOCBEKU IN ANALIZA NJEGOVE SLOGOVNOSTI NA PRIMERU ČRNE ORHIDEJE
Mateja Renko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Ključne besede: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija; – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 4349; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici