| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacija
Marinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija

Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

2.
Struktura populacije in značilnosti rastišča severne linejevke (Linnaea Borealis L.) v Sloveniji
Sabina Povhe, 2020, magistrsko delo

Opis: Severna linejevka (Linnaea borealis L.) je avto-inkompatibilna klonalna vrsta s cirkumborealno razširjenostjo. V Sloveniji ima samo eno znano rastišče na mrazišču v Soteski pri Bohinju. Zaradi redkosti je bila uvrščena na rdeči seznam Slovenije kot prizadeta vrsta. Kljub visoki stopnji zavarovanosti vrste, raziskav o njenem stanju primanjkuje. V letu 2014 smo celotno rastišče pregledali in določili lokacije posameznih zaplat genetov in rametov. Postavili smo 10 trajnih popisnih ploskev (1 m x 1 m), znotraj katerih smo dve sezoni zapored spremljali cvetenje, plodenje ter rast poganjkov. Na rastišču smo izmerili kemijsko reakcijo (pH) tal ter postavili štiri merilne postaje, ki so 15 mesecev zbirale podatke o temperaturi v tleh, na površini tal ter 12 cm nad tlemi. Peta postaja je bila postavljena v gozd v neposredni bližini rastišča. Popisali smo spremljevalne rastlinske vrste v drevesni, grmovni, zeliščni in mahovni plasti ter za popisane vrste poiskali vrednosti Ellenbergovih indeksov. Linejevka se na rastišču razrašča heterogeno, zaradi česar smo sklepali, da na njem obstajajo mikroklimatske razlike. S popisom rastlinskih vrst na rastišču in na osnovi Ellenbergovih indeksov smo dobili vpogled v abiotske ter biotske razmere rastišča, ki so podobne razmeram na drugih rastiščih te vrste. Glavna razlika je, da linejevka raste pri nas na nižji nadmorski višini v pasu bukovega gozda. Iz podatkov o številu cvetov ter plodov smo izračunali uspeh spolnega razmnoževanja. Linejevka še ni popolnoma izgubila možnosti spolnega razmnoževanja, vendar je uspeh izredno nizek (< 10 %). Slednje v kombinaciji s podatki o razrasti kaže na to, da se vrsta pri nas razmnožuje predvsem klonalno. Z meritvami temperature smo dobili vpogled v mikroklimatske razmere na rastišču ter na potencialni vpliv strukture rastišča na razrast linejevke po njem. Kaže se, da obstoj vrste pri nas pogojuje ravno tamkajšnje mrazišče, ki ji ustvarja ugodno mikroklimo. Zaradi okrnjenega spolnega razmnoževanja je prihodnost populacije severne linejevke v Sloveniji vprašljiva. Z našo raziskavo smo naredili podlago za nadaljnje študije ter sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki bodo potencialno potrebni za ohranitev vrste pri nas.
Ključne besede: klonalnost, avto-inkompatibilnost, uspeh spolnega razmnoževanja, mikroklima, mrazišče, Soteska pri Bohinju
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

3.
Avtomatizacija mikroklime v proizvodnji : diplomsko delo
Gregor Oset, 2019, diplomsko delo

Opis: Delovne pogoje na delovnem mestu imenujemo z eno besedo mikroklima. Z njo povzamemo skupaj temperaturo, prezračevanje, osvetlitev in druge parametre delovnega okolja, katerih vrednosti se morajo nahajati v določenih mejah, predpisanih z zakoni, za kar je zadolžen delodajalec. V zaključnem delu se bomo posvetili avtomatizaciji regulacije mikroklime v proizvodnji podjetja Emo orodjarna. Osredotočili se bomo na avtomatizacijo sistema naravnega prezračevanja in regulacije temperature ter osvetlitve delovnih prostorov. V delu je predstavljen način s katerim reguliramo parametre mikroklime, star sistem nadzora in načrtovanje ter izvedba novega krmilja.
Ključne besede: avtomatizacija, mikroklima, PLK, prezračevanje, osvetlitev
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 554; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

4.
Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkami
Aleš Bohak, 2019, diplomsko delo

Opis: Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C.
Ključne besede: nizki tuneli, mikroklima, prekrivke
Objavljeno v DKUM: 25.09.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (976,75 KB)

5.
6.
7.
VPLIV MIKROKLIME NA ŠARŽNO MEŠANJE ZMESI ZA SMOLNO VEZANE BRUSE
Žiga Videčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri izdelavi smolno vezanih brusov se uporabljajo fenol-formaldehidne smole. Na njihove lastnosti močno vpliva mikroklima skladiščenja. S poznavanjem vpliva mikroklimatskih pogojev lahko predvidimo obnašanje posameznih komponent v proizvodnji. To pripomore k učinkovitemu in hitremu reševanju problemov, ki se lahko pojavijo v proizvodnji. Pri ugotavljanju vpliva so pomembne metode testiranja in vzorčenja, ki so opisane v diplomskem delu. Večinoma ekstremni pogoji negativno vplivajo na kakovost zmesi. Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikroklime na kakovost uporabljene zmesi za izdelavo smolno vezanih brusov. Osredotočili smo se na vpliv različnih parametrov tekoče fenol-formaldehidne smole. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo vhodnih parametrov tekoče smole določimo količino tekoče komponente v zmesi glede na osnovni recept.
Ključne besede: fenol-formaldehid, smole, mikroklima, smolno vezani brusi
Objavljeno v DKUM: 01.07.2015; Ogledov: 1435; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

8.
ANALIZA IN OCENA PARAMETROV TOPLOTNEGA UGODJA V SPREJEMNI PISARNI URI SOČA
Ada Prezel, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Na delovnem mestu ljudje preživimo veliko svojega časa. Ker v polni delovni dobi na delovnem mestu preživimo zelo velik del svojega življenja, je zelo pomembno, da je delovno mesto urejeno in da se vsak zaposleni na njem dobro počuti. Delovno mesto je vsako mesto, kjer poteka delo. En zaposleni ima lahko več delovnih mest in prav vsa morajo biti urejena. Z urejenim delovnim mestom zmanjšamo možnosti za bolezni in napake, poveča se učinkovitost posameznika, ki deluje na dobro urejenem delovnem mestu. K ugodju na delovnem mestu spada tudi toplotno ugodje, ki mora biti urejeno in prilagojeno delu, ki se izvaja na delovnem mestu. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani se pojavlja problem toplotnega neugodja v sprejemni pisarni, ki je povezovalna pisarna med pacienti in zdravniki. V diplomskem delu se tako obravnava reševanje toplotnega neugodja v tej pisarni. Namen diplomskega dela je bil analizirati in oceniti parametre toplotnega ugodja v sprejemni pisarni. Opravili smo meritve v sprejemni in pomožni pisarni, ki neposredno vpliva na ugodje v sprejemni pisarni, ter predstavili in analizirali nihanja vseh parametrov, ki so pomembna za toplotno ugodje. Meritve smo izvajali devet delovnih dni, na podlagi česar smo ugotovili, kje prihaja do toplotnega neugodja. V diplomskem delu so predstavljene različne tehnologije vlaženja, podrobneje parni vlažilnik, vgrajen v klimatsko napravo.
Ključne besede: Toplotno ugodje, mikroklima, relativna vlažnost, vlaženje
Objavljeno v DKUM: 26.06.2015; Ogledov: 1071; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Merjenje vlažnosti tal s pomočjo brezžičnega senzorskega omrežja
Matej Štefanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti natančen način merjenja vlage v tleh s pomočjo brezžičnega senzorskega omrežja. V ta namen smo merili vlago na treh različnih nivojih (20, 50 in 80 cm) in ob tem izmerjene vrednosti primerjali z vrednostmi okoljskih razmer, kot so temperatura zraka, vlažnost zraka, temperatura tal in omočenost listov za obdobje enega meseca. Ugotovili smo, da bi se z natančnim merjenjem vlage v tleh in drugih okoljskih parametrov lahko natančno napovedala obdobja pomanjkanja vlage v tleh in določila mikroklima merjenega območja. Na podlagi teh podatkov bi se lahko ugotovilo, kdaj in koliko vode je treba dodati določenim kmetijskim kulturam.
Ključne besede: vlaga v tleh, brezžično senzorsko omrežje, okoljske razmere, mikroklima
Objavljeno v DKUM: 22.10.2012; Ogledov: 2643; Prenosov: 286  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

10.
MIKROKLIMATSKE RAZMERE IN DOLOČITEV OPTIMALNEGA PRENOSA TOPLOTE V RASTLINJAKU
Damijana Meža, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je analiziran vpliv sončnega obsevanja, odvisno od geografske lege, na postavitev rastlinjakov podjetja PUP Velenje d.d.. Predstavljeni so glavni vplivi na mikroklimo v rastlinjaku ter celovit pregled izmenjave toplote v rastlinjaku, ki je potreben za regulacijo mikroklimatskih parametrov v rastlinjaku. Omejeni so spremenljivi parametri s katerimi opišemo izračun toplotnega ravnotežja rastlinjaka v ekstremnih pogojih v kateremkoli klimatskem področju za različne kritine. Določeni so prihranki energije v primeru kritin kot so: enojno kaljeno steklo 4mm, dvojno izolacijsko steklo in polikarbonatne plošče. Analiza stroškov je izvedena z ekonomsko metodo NSV.
Ključne besede: prenos toplote, rastlinjaki, sevanje, mikroklima, stroški
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 3827; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici