| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODE
Tomaž Pavlič, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra čista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemično čista voda. Za pripravo ultra čiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem času elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izračunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo število ter ga primerjal s teoretičnim.
Ključne besede: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3178; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
MIKROFILTRACIJA MODELNIH OLJNO VODNIH EMULZIJ
Liljana Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil raziskati učinkovitost membrane s steklenimi vlakni in polisulfonske membrane pri procesu odstranjevanja olj z mikrofiltracijo iz oljno vodnih emulzij kovinsko-predelovalne industrije. Z različno kombinacijo obratovalnih pogojev, predvsem pH vrednosti (pH = 5, 7 in 9), koncentracije olj (0,5, 1,5 in 3 %) in dodatka soli (0,1 in 5 g) CaCl2 smo želeli doseči čim večjo gostoto volumskega toka. Kot predčiščenje smo uporabili elektrokoagulacijo. Rezultati kažejo, da je pri filtriranju skozi membrano s steklenimi vlakni veliko višja gostota volumskega toka, če jo primerjamo s polisulfonsko membrano. Najvišjo gostoto volumskega toka smo dosegli pri najnižji koncentraciji olja (φ = 0,5 %), pH = 9 in sobni temperaturi (t = ~20±3 ˚C). Prevladujoči mehanizem mašenja membrane s steklenimi vlakni je bil nastanek filtrnega kolača na površini membrane, posledično pa se zniža gostota volumskega toka permeata. Opravili smo fizikalno-kemijske analize modelne oljno vodne emulzije in permeata. Ugotovili smo, da se motnost in vrednost kemijske potrebe po kisiku znižata po mikrofiltraciji. Elektrokoagulacija ne zniža mašenja membran.
Ključne besede: mikrofiltracija, olja, emulzija, mašitev, stekleni filter
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 1032; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
MIKROFILTRACIJA FERMENTACIJSKE BROZGE
Oliver Tutić, 2016, diplomsko delo

Opis: Naša naloga je bila preveriti vpliv uporabe filtrirnih modulov z velikostjo por membran 0,5 μm in 0,8 μm na proces mikrofiltracije fermentacijske brozge. Preverjali smo vpliv na izkoristek in čas trajanja procesa. Eksperimente smo izvajali na pilotni obtočni mikrofiltraciji, ki je delovala s konstantnim transmembranskim tlakom ali pa s konstantnim pretokom permeata. Spremljali smo fluks permeata, transmembranski tlak in zadrževalni faktor. Z rezultati, ki smo jih pridobili z izvajanjem eksperimentov, smo določili, da bi z uporabo filtrirnega modula z velikostjo por membran 0,8 μm skrajšali proces mikrofiltracije fermentacijske brozge iz sedanjih 36 do 40 ur, na 23 do 26 ur. Z uporabo modula z velikostjo por membran 0,8 μm bi izboljšali tudi izkoristek procesa, saj je bil zadrževalni faktor na pilotni obtočni mikrofiltraciji nižji, kot na industrijski obtočni mikrofiltraciji, ki uporablja filtrirne module z velikostjo membran 0,1 μm. Nižji zadrževalni faktor pomeni višji izkoristek procesa.
Ključne besede: mikrofiltracija, permeat, fluks permeata, zadrževalni faktor, transmembranski tlak
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Proučevanje mikrofiltracijske keramične membrane na prepustnost sirotkinih proteinov
Maja Preskar, 2019, magistrsko delo

Opis: Fizikalno-kemijska obdelava, kot je postopek mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF) sirotke, povzroča reverzibilno in ireverzibilno mašenje por keramičnih membran kot tudi spremembe v strukturi in interakciji proteinov s številnimi komponentami sirotke ter površino membran. Slednje vodi do denaturacije in agregacije proteinov in ravno tako prispeva k mašenju membrane. Vrste in obseg proteinskih interakcij so odvisni od pogojev obdelave, sestave in ionske moči sirotke ter vrednosti pH. Obdelave, ki destabilizirajo strukturo sirotkinih proteinov in spodbujajo razvijanje proteinov, pospešijo interakcije med sirotkinimi proteini v raztopini in vodijo do različnih intramolekularnih ali intermolekularnih reakcij. Sirotka vsebuje različne komponente, kot so mikroorganizmi, encimi in proteini, zaradi katerih se njihove lastnosti s časom in z različnimi pogoji shranjevanja spreminjajo in vplivajo na medsebojne interakcije. Pomembno je bilo opredeliti fizikalno-kemijsko in mikrobiološko stabilnost sirotke, ki se je spremljala po preteku enega tedna, da se določi vpliv temperature in način shranjevanja sirotke pred pričetkom postopkov MF in UF. Namen testiranj MF in UF membran je bila je optimizacija procesov, s ciljem doseganja visoke prepustnosti za sirotkine proteine (predvsem laktoferina - LF) in zadrževanje mikroorganizmov ter drugih komponent sirotke, ki bi omejevale uporabo sirotke v nadaljnjih postopkih predelave. V eksperimentih smo opredelili najbolj učinkovit režim delovanja MF keramične membrane ter režim čiščenja le-teh, ki omogoča čim daljše delovanje filtracije brez zamašitve membran ter povrnitev polnega pretoka po zamašitvi. Ugotovili smo, da aktivnost encima laktoperoksidaze (LPO) hitro pada ne glede na shranjevanje sirotke. Protein LF je stabilen 8 dni v hladilniku, medtem ko na sobni temperaturi postopoma razpade. Z MF keramično membrano s premerom por 0,5 μm smo dosegli 51 % prepustnost LF v permeat pri tlaku 1 bar. Opazili smo, da je membrana učinkovito očiščena v treh korakih, in sicer s 0,4 % raztopino natrijevega hidroksida (NaOH), 0,3 % raztopino dušikove kisline (HNO3) in 0,5 % raztopino natrijeviega hipoklorida (NaOCl) pri temperaturi 60 °C in pri večji hitrosti črpalke kot je delovna ter pri tlaku povratnega toka 0,5 bar. UF keramična membrana s premerom por 0,05 μm je 100 % zadržala protein LF v retentatu.
Ključne besede: kisla sirotka, stabilnostna študija, keramične membrane, mikrofiltracija, čiščenje keramičnih membran
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici