Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Že Aristotel je zapisal, da obstajajo obrazni premiki, ki spremljajo točno določeno čustvo, preučevanje obraznih izrazov pa je doživelo razcvet z raziskavami in zapisi Charlesa Darwina in nevrologa Guillauma Duchenne de Boulogne. Vprašanje, ki se pojavi ob preučevanju obraznih izrazov, je univerzalnost čustev, kar pomeni, da je izražanje le-teh enako pri vseh ljudeh in izrazi niso priučeni. Znanstveniki so identificirali šest osnovnih čustev in sicer presenečenje, strah, gnus, jeza, veselje in žalost. V diplomskem delu spoznamo delo Paula Ekmana, ki je z raziskavo izoliranega plemena v Papua Novi Gvineji predstavil močne dokaze, da so osnovna čustva univerzalna. Se pa med znanstveniki pojavlja razdvojenost, saj so metode, ki jih je uporabil Ekman, vprašljive. Carlos Crivelli in Lisa Feldman Barrett v ločenih raziskavah izoliranih plemen namreč nista našla dokazov, s katerimi bi podprla Ekmanovo teorijo. Nasprotno, njune raziskave niso pokazale univerzalnosti, temveč medkulturne razlike pri izražanju čustev. Diplomsko delo zajema tudi uporabnost poznavanja obraznih izrazov pri ugotavljanju laži, kjer problem predstavlja vpliv serij in filmov na splošno predstavo o mikro obraznih izrazih. Ljudje pogosto kontroliramo obrazne izraze, zato spoznamo razloge zakaj jih kontroliramo, tehnike upravljanja obraznih izrazov in namige, ki nakazujejo na to, da oseba kontrolira obrazno mimiko. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz spletne ankete, v kateri je bilo 12 fotografij različnih obraznih izrazov, anketiranci pa so morali označiti čustvo, ki pripada izrazu na fotografiji. Na podlagi 278 odgovorov smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo enako obraznih izrazov, saj so se njihovi odgovori pri nekaterih čustvih močno razlikovali.
Ključne besede: čustva, obrazni izrazi, mikro izrazi, ugoavljanje laži, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 580; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,75 MB)