1. Vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti : magistrsko deloIrena Lazanski, 2022, magistrsko delo Opis: Pri izbiri destinacije potovanja na izbiro turista vpliva več dejavnikov. Osredotočili smo se na varnost, bolj podrobno na percepcijo varnosti in kako ta vpliva na izbor turistične destinacije. Zanimal nas je vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti. V raziskavo smo vključili države: Grčijo, Turčijo, Srbijo in Bosno in Hercegovino, ki so po našem mnenju pogosto obiskane tudi s strani slovenskih turistov. Raziskali smo vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti v povezavi z odločitvijo za obisk destinacije. Za raziskavo smo uporabili kvantitativne metode, in sicer raziskovanja sekundarnih statističnih podatkov in anketiranja na socialnih omrežjih. Anketirali smo 335 oseb, ki so podale svoja mnenja o vplivu migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti. Ugotovili smo, da je varnost sicer pomemben element pri izbiri potovanja, ni pa najpomembnejši. Migranti in migrantski tokovi niso znatno vplivali na pritok turistov na izbrane turistične destinacije in so se po začetnem padcu med migrantskimi tokovi hitro pobrale.
Ključne besede: turizem, potovanja, varnost, turistične destinacije, migrantska kriza
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
2. Analiza kriznega upravljanja migrantske krize Republike Slovenije od leta 2015 do leta 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTilen Fabjančič, 2022, diplomsko delo Opis: Dogodki na Bližnjem vzhodu v letu 2011 in pozneje so povzročili migrantsko krizo oz. množičen prihod migrantov na ozemlje Evropske unije. Ena izmed poti, ki so jo uporabljali migranti, je vodila tudi skozi Slovenijo, ki je morala ta prihod obvladovati. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako je potekalo krizno upravljanje v Sloveniji od leta 2015 do leta 2021, na katerih področjih je bila uspešna in na katerih so se pokazale potrebe za izboljšave ter nekatere elemente kriznega upravljanja, kot so vloga akterjev kriznega upravljanja, odločitvene situacije in preventivna dejanja. Ugotovili smo, da je v letu 2021 Slovenija bolje pripravljena na obvladovanje migrantske krize kot leta 2015. Sprejetih je bilo več pravnih aktov, ključni akterji kriznega upravljanja, kot sta vojska in policija, so dobili nova pooblastila in opremo, postavljene pa so bile tudi tehnične ovire na meji. Sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško v splošnem ni bilo konstruktivno in transparentno, saj so države v času največjih migracijskih pritiskov najprej poskrbele zase. Negativen vpliv na obvladovanje krize se je pokazal v kadrovski podhranjenosti ključnih akterjev kriznega upravljanja, še posebej v policiji in vosjki. Zaradi počasnega ukrepanja EU v času najštevilčnejših prehodov meje se je bila Slovenija primorana znajti »po svoje«, pri čemer se je slovenski državni vrh odzval relativno dobro. Kljub temu pa smo ugotovili pozitiven vpliv EU pri obvladovanju krize v Sloveniji zaradi njenega mehanizma Civilne zaščite, finančnih sredstev ter olajšanega sodelovanja z ostalimi državami članicami.
Ključne besede: diplomske naloge, migrant, migrantska kriza, Slovenija, krizno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrihLjubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati.
Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji.
V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1129; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Vpliv migracij na občutek varnosti v občini Črnomelj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Metež, 2019, diplomsko delo Opis: Varnost je za vse nas izredno pomembna vrednota, ki smo jo pripravljeni braniti tudi sami. Za njeno zagotovitev se ne vedno nanašamo samo na institucije, ki skrbijo za našo varnost in posredujejo, kadar je ta ogrožena. Zavedati pa se moramo tiste zlate sredine, ki nam pove, kdaj je treba zaprositi za pomoč ali pa priskočiti na pomoč k tistemu, ki jo potrebuje. Naše okolje se sčasoma vedno znova spreminja, s čimer nastajajo tudi nove varnostne grožnje. Zato je zagotavljanje varnosti zahteven in dosleden proces, ki potrebuje veliko pozornosti in veliko vključenost raznovrstnih akterjev. Le na tak način se lahko zagotovi čim večjo pokritost dejavnikov, ki bi lahko povzročili kaos, torej zamajali našo varnost. Ker pa vemo, da posameznikova varnost ni odvisna zgolj od okolja, torej se ne smemo zanašati le na izvajanje dejavnosti na lokalni ravni, ampak moramo na problem pogledati celovito in se ga lotiti tudi na mednarodni ravni. Ena izmed takšnih groženj so tudi migracije in posledice, ki jih te prinašajo s seboj. Glavni subject diplomske naloge je tako občina Črnomelj, ki se z migrantsko krizo sooča vse od leta 2015. Ta se s krizo sama ne more spopadati, ne glede na to, koliko različnih subjektov varnosti se s težavo ukvarja. Ravno zaradi tega je pomembno zaupati v institucije, ki skrbijo za ohranitev varnega okolja, sodelovati z akterji in se vključevati v proces ohranitve varnosti. Vsekakor pa moramo biti pazljivi, da v tem procesu ne prestopimo meje in da ne postanemo mi grožnja za okolje in tisti, ki omaja občutek varnosti ostalih. V zaključni nalogi se bomo tako posvetili predvsem občanom občine Črnomelj. Z anketnim vprašalnikom bomo preverjali, kakšen vpliv ima migrantska kriza na njihov občutek varnosti. Pričakujemo lahko odziv, ki je bodisi pozitiven, bodisi negativen in poln predsodkov ter ustvarjajoč vsesplošno paniko – morebiti tudi do te mere, da bi lahko v prihodnosti prišlo do novega genocida. Vemo, da še vedno prihaja do množičnih pobojev, in zavedati se moram, da nimamo nobenega zagotovila, da se trenutna situacija z migrantsko krizo ne bo končala na isti način.
Ključne besede: diplomske naloge, migracije, migrantska kriza, občutek varnosti, zaznavanje varnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1429; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Razvoj in uporaba inštrumentov policijskega sodelovanja v Evropski uniji : magistrsko deloRobert Furman, 2019, magistrsko delo Opis: Razvoj policijskega sodelovanja v Evropski uniji (EU) temelji na primarnem zakonodajnem okviru, ki določa, da spada to področje pod deljeno pristojnost Evropske unije in države članice. Z deljeno pristojnostjo na področju politike, imenovane območje svobode, varnosti in pravice je Evropski uniji tako dovoljeno le toliko, kolikor lažje, bolj učinkovito in bolje se ukrepi izvedejo na ravni Unije, kot pa da se razvoj prepusti izključno posameznim državam članicam. Takšen razvoj ima svoje prednosti in slabosti. Omogoča kolikor toliko harmoniziran razvoj policijskega sodelovanja na celotnem območju EU, lahko pa omejuje samoiniciativnost držav članic, ki najbolje vedo, kje so njihovi ključni varnostni izzivi. Eden izmen inštrumentov čezmejnega policijskega sodelovanja je Sklep Sveta 2008/615/PNZ, poznan tudi kot Prümski sklep. Uporabnost in izvajanje enega izmed možnih ukrepov, to je skupno operacijo, kot jo določa 17. člen Prümskega sklepa, je Republika Slovenija zaradi varnostne situacije v 2015 in 2016 uporabila v praksi tudi sama. Tako imenovana migrantska kriza je od varnostnih organov v državi zahtevala številčno veliko resursov in tudi pomoč iz več držav Evropske unije, ki je bila v tistem času zelo dobrodošla, hkrati pa je prispevala k razvoju skupne varnostne kulture in razmišljanju o potencialih razvoja Evropske policijske postaje.
Novo izvoljeni vodje EU bodo morali hitro po volitvah v Evropski parlament maja 2019 ljudem ponuditi ukrepe, ki bodo zavarovali zaupanje v varnost in sodelovanje v Uniji. Inštrumenti in ukrepi čezmejnega sodelovanja, ki gradijo zaupanje, lahko pripomorejo k temu. V nalogi smo preverili in potrdili, da zakonodajni akt EU s področja zagotavljanja javne varnosti, ki je bil v obdobju migrantske krize v Republiki Sloveniji dejansko uporabljen, lahko nudi učinkovito pravno podlago za skupno sodelovanje policij in s tem utrjuje ustreznost zakonodajnih ukrepov EU ter delovanja EU. Z ramo ob rami so slovenski policisti in policisti iz različnih držav EU izvajali skupne naloge za zagotavljanje javne varnosti na območjih Slovenije, kjer so to razmere najbolj zahtevale. Mnenje teh policistov je, da so takšna oblike skupnega dela pomembna za krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. To smo v nalogi tudi ustrezno empirično dokazali. Nadaljnji razvoj teh skupnih oblik dela na nivoju EU bi, po naših ugotovitvah, lahko pomembno prispeval k varnosti državljanov EU in tudi širše.
Ključne besede: policija, policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, skupne operacije, Prümski sklepi, migrantska kriza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.05.2019; Ogledov: 1528; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1005,85 KB) |
6. Doživljanje migrantske krize z vidika policista ter prostovoljcev kot predstavnikov nevladnih organizacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJernej Lešnjak, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo soočanje in doživljanje migracijskih tokov z vidika policistov in predstavnikov nevladnih organizacij v času največje migrantske krize v letu 2015. Opravili smo intervjuje s policisti, ki so bili neposredno udeleženi s tovrstno krizo, s člani nevladnih organizacij in drugimi ter jih primerjali med seboj. Na tako zbranih podatkih smo preverjali vpliv migracijskih tokov na mnenje in odnos udeleženih do v migrantski krizi udeleženih migrantih in beguncih. V nadaljevanju primerjamo doživljanje migrantske krize na formalno in neformalno delovanje, sodelovanje med aktivnimi udeleženci migrantske krize, doživljanje posameznega udeleženca pri obravnavi migrantov in beguncev ter osebno razmišljanje.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, azilanti, migrantska kriza, policija, policisti, prostovoljci, humanitarne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1769; Prenosov: 175
Celotno besedilo (927,56 KB) |
7. Varnostne razsežnosti migrantske krize v Nemčiji : diplomsko delo univerzitetnega študijaMaja Marković, 2017, diplomsko delo Opis: V prvi polovici leta 2015 se je začela migrantska kriza v Evropi, ki se nadaljuje še danes. Migranti v Evropo prihajajo tako legalno kot ilegalno predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer vladajo izredne razmere zaradi vojne, nasilja in revščine. Država, na katero cilja večina migrantov, je Zvezna republika Nemčija (ZRN). Slednja ima zelo pestro migracijsko zgodovino, zato ni nič nenavadnega, da je ob tej krizi migrantom odprla svoja vrata. Med glavnimi razlogi za sprejetje te odločitve je sedanji nemški demografski režim, ki za dobro gospodarsko prihodnost potrebuje mlado delovno silo. Sledijo mu nemška ustava, evropsko in mednarodno pravo. Slednje jim narekuje določene dolžnosti, ki jih je kot država podpisnica dolžna v takšnih primerih, kot je sedanja migrantska kriza, izvesti. Da bi zagotovili nadzor in notranjo varnost pri tako množičnem pritoku ljudi v državo, ima ZRN oblikovane zakone, integracijske načrte, azilne postopke in procese, skozi katere morajo migranti in begunci. Pri tem sodeluje več državnih in nedržavnih organov in organizacij. Med glavne grožnje varnosti zaradi problema migracij sodijo vse oblike političnega ekstremizma, islamizacija, terorizem ter porast splošnega in organiziranega kriminala. To se je tudi pokazalo v porastu tovrstne kriminalitete v zadnjem obdobju. Poseben problem pri tem predstavljajo tudi medkulturne razlike.
Ključne besede: migracije, migranti, migrantska kriza, politika odprtih vrat, varnostna politika, nacionalna varnost, Nemčija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 2450; Prenosov: 178
Celotno besedilo (452,02 KB) |
8. Vpliv migrantske krize na prevoznikeGregor Bratina, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo želeli prikazati vplive migrantske krize v Evropi na transportna podjetja v Sloveniji. Osredotočili smo se na posledice pri transportu blaga na evropskih transportnih poteh. Zato smo tematiko diplomskega dela omejili zgolj na območje Evrope, saj ima begunska kriza tukaj največji vpliv. V raziskavo smo zajeli slovenska transportna podjetja, ki poslujejo z državami, na katere je migrantska kriza imela največji vpliv. To so predvsem članice Evropske unije in podpisnice Schengenskega sporazuma. Podatke smo pridobili na osnovi ankete, ki smo jo poslali slovenskim podjetjem z logističnimi dejavnostmi. Izbirali smo transportna podjetja s poslovanjem in sodelovanjem na nivoju mednarodnega transporta. Z anketo smo pridobili podatke, ki predstavljajo konkretne primere. Želeli smo ugotoviti, v katerih segmentih se je vpliv migrantske krize odražal. Ker so se pojavile nekatere vzporednice med migrantsko krizo in obdobjem pred vstopom v Schengensko območje, smo raziskovali še pomen Schengenskega sporazuma. Izidi so osnovani na podatkih iz ankete, ki so pokazali, da migrantsko krizo in njen vpliv občuti okoli tretjina transportnih podjetij. To se odraža predvsem na dodatnih stroških porabe vozil, stroških zaposlenih, daljših dostavnih časih in drugih posledicah. Pristop Slovenije k Schengenskemu sporazumu je imel na transportna podjetja v večini pozitivne učinke. Podjetja so si enotna v oceni, da bi ponovna uveljavitev mejnih kontrol na notranjih mejah EU povišala stroške poslovanja podjetja.
Ključne besede: migrantska kriza, Evropska unija, Schengenski sporazum, transport blaga, transportne poti, posledice krize
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1524; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,03 MB) |
9. Posebna policijska enota in soočenje z migrantsko krizo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMatjaž Berkopec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se je leta 2015 soočila z migrantsko krizo, ko je več sto tisoč ljudi preko Vzhodne Evrope in Sredozemskega morja poskušalo priti v Evropo. Po odločitvi madžarskih oblasti o zaprtju meje s Hrvaško, se je migrantski tok usmeril preko Slovenije po Balkanski poti. Za obvladovanje migrantskega toka je bil angažiran celoten varnostni sistem države. Policija kot izvršna veja oblasti, je izvajala evropsko zakonodajo na področju državne meje in tujcev. Sklicana je bila tudi posebna policijska enota, pred katero je bil velik izziv. V diplomskem delu ugotavljamo, kako se je enota soočila z migrantsko krizo. Pregledali smo naloge, ki so jih opravljali med migrantsko krizo, primernost organiziranosti enote, ki ni profesionalna ‒ temveč se skliče po potrebi, odnos pripadnikov do migrantov in preverili, kako je bilo poskrbljeno za pripadnike enote, ki so v težkih fizičnih in psihičnih pogojih spremljali skoraj pol milijona migrantov preko Slovenije, vsak s svojo zgodbo.
Pripadniki posebne policijske enote so zavarovali mejne prehode in zeleno mejo, upočasnjevali so migrantski tok in ga usmerjali na mejne prehode, kjer je bila opravljena mejna kontrola. V sprejemnih in namestitvenih centrih so skrbeli za javni red in mir, ves čas so nesebično pomagali migrantom. Delili so jim svoje malice in vodo, jih reševali iz deroče reke Sotle in tudi iz gorečih šotorov v Brežicah, zato jim je Slovenska policija podelila medalje za hrabrost.
Pri kakovostni oskrbi in zagotavljanju reda in miru so pripomogli tudi pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite, gasilci, Karitas, Rdeči križ Slovenije, ostala humanitarna društva in nevladne organizacije. Veliko so prispevali tudi prostovoljci.
Ključne besede: policija, policijsko delo, posebna policijska enota, prisilna sredstva, psihosocialna pomoč, varstvo pri delu, migrantska kriza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 2242; Prenosov: 354
Celotno besedilo (987,04 KB) |
10. Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krizeMaja Rupnik, 2016, magistrsko delo Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1886; Prenosov: 274
Celotno besedilo (4,70 MB) |
