Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Educational institutions carry an immense responsibility as the key institutions where migrant children start their integration process. Educational workers at schools are the ones that actualize government policies in their classrooms and directly influence migrant students’ integration process and monitor their progress. Teachers need proper education, training, and support to be able to work with migrant students successfully. Our master thesis focused and researched issues and problems teachers encounter when teaching migrant students English in the first triennium of primary school. In the first part of our thesis we defined migrant students and presented legislation and national guidelines surrounding migrant student integration. We introduced the immigration situation in Slovenska Bistrica, where a proportionally large Kosovo minority lives, and the two primary schools where we conducted our research. In the empirical part of our thesis, we interviewed four teachers that teach English in the first triennium of primary school about their experience with teaching in multicultural classrooms. Teachers rely on visual aids and mime to teach English through group activities where students actively participate through song, dance and games. The analysis of interviews showed that even though all English lessons are conducted in English, migrant students’ lack of Slovenian knowledge and their lack of socialization present the biggest problems interviewed teachers face.
Ključne besede: migrant students, migrant student integration, challenges of migrant student integration in the English classroom, English in the first triennium of primary school, English teachers
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Povzetek. V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko. Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi.
Ključne besede: stališča, dejavniki stališč, migrant, begunec, ksenofobija, socialna distanca, (ne)tolerantnost.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2622; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavan problem nezakonitega priseljevanja na območju Evropske unije in Republike Slovenije, ki predvsem v zadnjem desetletju predstavlja enega izmed večjih izzivov državam članicam, tako v praksi kot tudi v teoriji. Na podlagi aktualne zakonodaje Republike Slovenije in zakonodaje Evropske unije je podrobneje opisan postopek in pogoji predpisani za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. V uvodnem poglavju je obravnavana problematika nezakonitega priseljevanja skozi aktualne statistične podatke ter primerjava le-teh med posameznimi državami članicami. Nadalje so predstavljeni posamezni pogostejši izrazi v povezavi z izbrano temo, kot so begunec, azilant, prosilec za azil, mednarodna zaščit ali azil ipd., ki so, zaradi svoje podobnosti lahko zavajajoči in hitro postanejo predmet zmot in nerazumevanja. Obravnavani so tudi vzroki in vrste nezakonitega priseljevanja na podlagi različnih migracijskih teorij, ter običajne poti, po katerih migranti dosegajo zunanje meje držav članic Evropske unije. V tem poglavju so povzete tudi kazni za nedovoljeno prečkanje meja Republike Slovenije, predpisane v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. V drugem poglavju je opisana aktualna zakonodaja Evropske unije in pravni predpisi, ki urejajo omenjeno področje. V začetku je predstavljen razvoj na področju azilnega prava vse od prvih pravil do aktualne pravne ureditve in prizadevanja ter težnje po harmonizaciji ureditev azilnega prava med državami članicami Evropske unije. Na podlagi zakonodaje je predstavljen celoten postopek od nezakonitega vstopa na ozemlje katere od članic Evropske unije do vložitve in obravnave prošnje ter pogojev, predpisanih za pridobitev mednarodne zaščite. Predvsem je govora o direktivah in uredbah, ki jih je večina držav članic implementirala v svojo zakonodajno ureditev. V tretjem poglavju diplomskega dela je predstavljena domača zakonodaja na področju prava tujcev in azilnega prava v Republiki Sloveniji, ki se v veliki meri, zaradi harmonizacije pravil iz drugega poglavja v nacionalno zakonodajo Republike Slovenije, navezuje na prejšnje poglavje. Prav zaradi navezovanja na domača pravila in pravila Evropske unije pa so izpostavljene razlike v ureditvi med obema obravnavanima zakonodajama. V zadnjem poglavju pa je omenjena še problematika najjužnejšega italijanskega otoka Lampeduse, ki je obenem najjužnejša točka Italije, in ki se zadnja desetletja spopada z valom nezakonitega priseljevanja migrantov. V nadaljevanju so obravnavani še ureditev statusa begunca v skladu z italijansko ustavo, postopek pridobitve mednarodne zaščite po aktualni italijanski zakonodaji ter razlika med ureditvami Republike Italije, Evropske unije in Republike Slovenije v obravnavanju in interpretaciji izraza begunec.
Ključne besede: Begunec, azil, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita, direktive, zakonodaja Evropske unije, zakonodaja Republike Slovenije, Lampedusa, migrant, Republika Italija, Dublinska uredba, direktive.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1926; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava motivacijo tujcev v Sloveniji za izobraževanje. Skozi predstavitev ključnih konceptov teoretskih izhodišč motivacije, izobraževanja in migracij ter naše raziskave smo poskušali ugotoviti splošna stališča migrantov do izobraževanja. Poskušali smo ugotoviti, v kolikšni meri so motivirani za izobraževanje, kateri so motivi in kateri so negativni dejavniki, ki delujejo na njihovo motivacijo za izobraževanje. Pod pojmom tujec smo se držali definicije, ki jo ponuja Zakon o tujcih, ki pravi, da je tujec ali tujka vsakdo, ki nima državljanstva Republike Slovenije (Uradni list št. 003-02-6/2011-5. z dne 23. junija 2011). Raziskava je pokazala, da se anketirani migranti v glavnem zavedajo pomena izobrazbe v življenju in, da so zelo ambiciozni. Najpogostejša motiva za izobraževanje sta izboljšanje delovnih pogojev ter pridobivanje znanja. Na njihovo motivacijo najbolj negativno vpliva pomanjkanje časa in denarja. Pokazala se je velika povezava med vrednotenjem izobrazbe in motivacijo za izobraževanje. Izkazalo se je, da so tisti, ki so mnenja, da je izobrazba zelo pomembna, hkrati tudi zelo motivrani za izobraževanje. Izsledki anketne raziskave so pokazali tudi, da imajo anketirani migranti v povprečju višjo stopnjo izobrazbe kakor slovenski državljani.
Ključne besede: motivacija izobraževanje migrant integracija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 1638; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,41 MB)