1. Globalni dogovor o migracijah (težnja po ureditvi migracijske problematike) : magistrsko deloNastja Jurišič, 2020, magistrsko delo Opis: Migracije so eden največjih globalnih izzivov današnjega časa, so naravni fenomen in v našem vse bolj povezanem svetu ena od značilnosti današnjega časa. Dandanes le malo ljudi v industrializiranih državah ali državah v razvoju nima osebnih izkušenj z migracijo in njenimi posledicami - ta splošna izkušnja je postala simbol dobe migracij. Migracije so globalen pojav, zato se je pojavila težnja po globalni ureditvi. Vsaka država ima svojo politiko priseljevanja, svoje načine za spopadanje s težavami, ki ji migracije prinesejo. Po migracijski krizi leta 2015 je večina držav prišla do spoznanja, da se vprašanje urejanja migracij lahko uspešno in učinkovito rešuje le z medsebojnim sodelovanjem. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah predstavlja pomemben mejnik k težnji po vzpostavitvi enotne migracijske politike med državami na svetu. Globalni dogovor opredeljuje migracije kot ključ za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S simbolno potrditvijo Globalnega dogovora, decembra leta 2018, se je odprlo mnogo vprašanj in polemik, vezanih na 23 ciljev, ki jih dogovor določa. Glavna odprta vprašanja dogovora so ali le-ta vpliva na suverenost držav pristopnic, ali dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije in ali opredeljuje migracijo kot novo človekovo pravico. Skozi analizo ciljev ter ukrepov Globalnega dogovora smo prišli do zaključka, da dogovor ne posega v suverenost držav – tudi če bi kakšna določba omejevala suverenost, prevladuje splošno načelo dogovora, ki mu daje neobvezujočo naravo. Kar pomeni, da se vsaka država odloči ali želi nacionalno politiko spreminjati in dopolnjevati v skladu s tem dogovorom ali ne. Tudi nove pravice do migriranja ta dogovor ne daje. Z opredelitvami le določa kaj in pod kakšnimi pogoji so dovoljenje migracije, s čimer si prizadeva za zakonsko ureditev migracij. Z analizo Strategije Republike Slovenije na področju migracij smo ugotovili, da Vlada Republike Slovenije deluje v smeri izpolnjevanja ukrepov, ki jih določa Globalni dogovor o varnih, zakonitih in urejenih migracijah.
Ključne besede: migracijska politika, mednarodna zaščita, evropski azilni sistem, newyorška deklaracija, globalni dogovor, strategija vlade
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1349; Prenosov: 169
 Celotno besedilo (689,47 KB) |
2. Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in migrantov : primerjava stališč leta 2007 in 2017Danijela Kolar, 2017, magistrsko delo Opis: Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje 2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov.
Ključne besede: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika, prebivalci, stališča, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 2382; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Varnostna vprašanja in vloga policije ter ostalih služb v begunski krizi : diplomsko delo univerzitetnega študijaPatricija Usnik, 2016, diplomsko delo Opis: Migracije so del zgodovine in našega vsakdana, v zadnjih dveh letih pa tudi eden izmed bolj perečih problemov na evropskih tleh. Begunska kriza je odprla veliko varnostnih vprašanj in vprašanj o pripravljenosti policije in ostalih služb, katerih namen je varovanje države ter državljanov. Čeprav so vzroki za migracije pogosto podobni ali celo enaki, kot so bili v preteklosti, je mišljenje ljudi o migracijah ne glede na vzrok, zaradi katerega je nekdo zbežal iz matične države, povsem drugačno. Veliko vlogo pri tem ima predvsem varnost posameznika kot tudi sodržavljanov in integriteta države, ki je v primeru, da čez državo potuje več tisoč ljudi, ogrožena. Za varnost so zato med begunsko krizo skrbeli policisti s pomočjo tujih okrepitev, pridružila pa se jim je tudi vojska in ostale organizacije ter prostovoljci. Skupaj so skrbeli za to, da varnost države in državljanov ne bi bila ogrožena, hkrati pa tudi za usmerjanje prebežnikov in za čim bolj miren tranzit vseh tujcev, ki so želeli zapustiti Slovenijo. Slovenija kot tranzitna država v času krize ni doživela večjih pretresov, sama varnost pa ni bila neposredno ogrožena. Državljani kot del te krize posebne ogroženosti nismo občutili, vsaj ne na območjih, ki niso na poti beguncev.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, begunska kriza, varnost, varnostna vprašanja, migracijska politika, policija, policijsko delo, civilna zaščita, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2098; Prenosov: 258
Celotno besedilo (388,67 KB) |
4. Mednarodne migracije na območju Evropske unije : analiza migracij na t. i. balkanski potiKatja Krašovec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se v zadnjih letih sooča z velikim migracijskim pritiskom. Proces globalizacije iz preteklosti se danes do neke mere izraža tudi v migracijah. Najpomembnejši dejavniki, ki so povzročili nastanek (neregularnih) migracij na t. i. balkanski poti so: liberalizacija vizumskega režima, konflikti na Bližnjem vzhodu in ekonomske težave v izvornih državah.
Posamezne države so se z vzpostavitvijo posameznih mehanizmov in ukrepov poskušale spoprijeti s prihodom večjega števila beguncev in tako vzpostaviti nadzor nad pretokom ljudi in njegovo omejitev. Ukrepi, ki naj bi tudi omogočali zagotavljanje varnosti prebežnikov ter preprečevali poslabšanje humanitarne situacije, se niso pokazali kot uspešni. Ugotovili smo, da je migracijska politika Evropske unije neustrezna za obravnavanje tisočih migrantov. Celoten proces je bil vseskozi predstavljen skozi »varnostno prizmo«, kar je ustvarjalo napačne in stereotipne informacije glede migracijskega gibanja. Neuspeh obstoječega sistema in struktur naj bi nadomestila skupna evropska migracijska politika. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega stališča, upoštevanja demografske strukture Evropske unije, izpolnjevanja mednarodnih in etičnih obveznosti, z vizijo pravega strateškega pogleda ter oceno realnega stanja bi lahko veliko bolje prestali preizkus časa.
Migracije bodo v prihodnosti, poleg podnebnih sprememb in demografskih presežkov v izhodiščnih državah, odvisne tudi od nas. S preprečevanjem nasilja, ki se ustvarja na določenem delu sveta, bi v večji meri vplivali na migracijsko gibanje. Potrebno je zavedanje v skupno odgovornost, da migracije ne samo povzročamo, ampak tudi soustvarjamo.
Ključne besede: migracije, migranti, balkanska pot, migracijska politika, varnost, nadzor, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 2069; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Nadzor tujcev v Republiki Sloveniji : program MigrantIvan Zver, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili program MIGRANT, ki je računalniška aplikacija zasnovana na podlagi izkušenj opravljanja policijskega dela neposredno na terenu pri nadzoru tujske problematike v notranjosti Republike Slovenije. Programska aplikacija je avtorjevo lastno delo, nastalo na podlagi izkušenj iz neposrednega dela v vlogi policista na terenu. Zasnovan je kot alternativa obstoječemu nadzoru, za izboljšanje dela po tujski problematiki.
Predstavili bomo nadzor nad tujci, prebivajočimi v Republiki Sloveniji z različnimi statusi, pridobljenimi oziroma omogočenimi z zakonodajo. To so državljani tretjih držav z dovoljenjem za prebivanje, vizumi, vizumsko liberalizacijo in državljane držav članic Evropske unije. Gre za gibanja navedenih oseb po državi iz vidika njihove legalnosti vstopa, bivanja, zaposlovanja in posledično tudi izvajanja dolžnosti tujcev po določbah Zakona o prijavi prebivališča, Zakona o tujcih, Zakona o zaposlovanju in dela tujcev, Zakon o preprečevanju in zaposlovanju na črno, Zakona o nadzoru državne meje ter po drugih zakonih in podzakonskih aktih, ki urejajo status tujca v Republiki Sloveniji.
Nadzor nad legalnostjo prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji opravlja izključno policija, posredno pa drugi državni organi v obliki nadzora dejavnosti za katere so pristojne.
Na kratko bomo predstavili pogoje za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Izpostavili bomo problematiko imigracije, problem pomanjkljivega nadzora nad problematiko povezano s tujci in vidike obstoječega nadzora v policiji. Izpostavljen bo tudi vidik dela policije s področja problematike tujcev in spremembe, potrebne za učinkovitejši nadzor. Nadzor ne štejemo v smislu zasledovanja tujcev v naši državi, ustavno so tudi tujci svobodni in nenadzorovani. Poglavitni cilj učinkovitega nadzora je varovanje ljudi in premoženja, varnost in stabilnost države, ki je pomembna za nacionalno varnost Republike Slovenije.
Ključne besede: tujci, migranti, migracije, migracijska politika, nadzor tujcev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.02.2014; Ogledov: 2894; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. DEJANSKO URESNIČEVANJE BISTVENE VSEBINE PRAVIC DRŽAVLJANOV EUVesna Krpan, 2013, diplomsko delo Opis: Novejša sodna praksa Sodišča EU uvaja nov pristop uporabe prava EU na področju prostega gibanja oseb in državljanstva Unije, z vpeljavo merila dejanskega uresničevanje bistvene vsebine pravic državljana Unije, ki so mu podeljene zaradi tega statusa in tako bistveno razširja obseg uporabe prava EU. Merilo namreč implicira, da v izjemnih primerih, če pride do preprečitve dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic v zvezi s statusom državljanstva Unije ali otežitve uresničevanja teh pravic, tudi položaj, ki ne vsebuje čezmejnega elementa, spada na področje uporabe prava EU.
Posledice novega pristopa se bodo odražale v migracijski politiki držav članic. Na eni strani pravo Unije tako vedno bolj vpliva na pravila držav članic za pridobitev in odvzem državljanstva. Na drugi strani so države članice primorane podeliti pravice do prebivanja določenim kategorijam državljanov Unije in njihovim družinskim članom, ki pred tem niso imeli pravice se sklicevati na pravo Unije, kar bo imelo vpliv tudi na večje finančne obremenitve držav članic.
Manj očitna, a zagotovo ne manj pomembna, je tudi posledica na varstvo temeljnih pravic EU, saj bi široka razlaga člena 20 PDEU namreč lahko sprožila uporabo temeljnih pravic, kljub temu pa za enkrat še ni mogoče z gotovostjo ugotoviti natančnega dometa novih načel oblikovanih s strani Sodišča EU.
Ključne besede: državljanstvo Unije, Direktiva 2004/38, prosto gibanje državljanov Unije, povsem notranji položaj, zadeva Rottmann, zadeva Ruiz Zambrano, zadeva McCarthy, zadeva Dereci in drugi, migracijska politika, varstvo temeljnih pravic EU
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 2259; Prenosov: 354
Celotno besedilo (977,35 KB) |
7. |
8. |
9. Zlorabe pri zaposlovanju in delu tujcev : diplomsko deloDušan Čahuk, 2011, diplomsko delo Ključne besede: migracije, migracijska politika, migranti, dovoljenje za bivanje, dovoljenje za delo, tuji delavci, pravice delavcev, kršitve, zlorabe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2291; Prenosov: 480
Celotno besedilo (506,02 KB) |
10. Spremembe in novosti pri zaposlovanju in delu tujcev v Republiki Sloveniji : diplomsko deloBlanka Gotlib Kerin, 2010, diplomsko delo Opis: Imigracije v Evropsko unijo in s tem v Slovenijo že desetletja predstavljajo velik politični problem, kajti potrebe po tuji delovni sili, ki iz leta v leto rastejo, spremlja močno družbeno nasprotovanje temu pojavu. Gospodarske razlike med razvitimi državami in državami v razvoju ter demografske spremembe namreč povzročajo naraščanje migracij. V sodobnem svetu problem reguliranja migracij postaja vedno bolj pereč, predvsem pa globalen, zato je naloga razvitejših držav oblikovanje učinkovitih migracijskih politik. Republika Slovenija s sprejetjem ustreznih zakonov ter Resolucije o migracijski politiki pravno regulira zaposlovanje in delo tujcev.
V Sloveniji poznamo dva načina zaposlovanja tujcev, in sicer za delavce, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije, ter za delavce, ki so državljani »tretjih« držav.
Zaradi obsežnosti tematike in omejenega obsega diplomskega dela se omejujem predvsem na novosti in spremembe zaposlovanja delavcev »tretjih« držav.
Ključne besede: migranti, migracijska politika, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, delovna dovoljenja, delovna dovoljenja, vizum
Objavljeno v DKUM: 03.09.2010; Ogledov: 2658; Prenosov: 314
Celotno besedilo (3,58 MB) |
