1. Zdravstveno varstvo imigrantov : magistrsko deloNika Benotič, 2024, magistrsko delo Opis: Pravica do zdravstvenega varstva, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti, je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sta zdravje in življenje nenadomestljivi dobrini, zato se mora, ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika le ta zagotavljati vsakomur, ob čimer imigranti ne predstavljajo nobene izjeme. V Sloveniji je enakost pred zakonom zagotovljena na ustavni ravni, kar pomeni, da se mora vsem posameznikom, vključno z imigranti, zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar poudarjajo tudi mednarodni pravni akti.
Priseljenci se ob dostopu do pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva pogosto soočajo z različnimi ovirami, ki so v prvi vrsti odvisne od njihovega pravnega statusa, s katerim je pogojena vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja širok nabor zdravstvenih storitev, medtem, ko so tisti, brez urejenega statusa, upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči. Ob tem se spopadajo s številnimi izzivi, med katerimi so najpogostejše jezikovne, kulturne, ekonomske in institucionalne ovire. Le te lahko bistveno vplivajo na njihovo zmožnost pridobitve ustrezne zdravstvene oskrbe, ob čimer je posebna pozornost namenjena ranljivejšim skupinam, med katere bi lahko uvrstili otroke, ženske, invalide in starejše. Zaradi stresa migracij, vojnih travm, nasilja in mučenja pred odhodom, pogojev na poti in trajanja poti ter bivalnih pogojev, dolžine bivanja, jezikovnih in kulturnih razlik, nenazadnje pa tudi njihovega pravnega statusa in s tem posledično povezanega dostopa do zdravstvenih storitev, so pogosto »tarča« nalezljivih bolezni, težav z duševnim zdravjem in kroničnih bolezni.
V izogib kršitve načela enakosti in načela diskriminacije je obveznost države, da zagotovi spoštovanje dostojanstva imigrantov ter jih ne izpostavlja večjemu trpljenju, kot je potrebno za dosego ureditve pravnega statusa. Dostop priseljencev do zdravstvenega varstva v Evropi je velikokrat omejen že na formalnopravni ravni, saj se le tem ne zagotavlja enakih pravic kot domačemu prebivalstvu, tam kjer pa so formalne možnosti in pravice za migrante obstoječe na papirju, je v praksi dostop do teh oviran. Slovenija je priseljencem dolžna zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, tudi če to pomeni prilagoditev zdravstvenih potreb, še posebej ranljivejšim skupinam imigrantov.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstveno varstvo, zdravljenje, imigrant, migracije, pravice imigrantov
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (850,17 KB) |
2. |
3. Stanje varnosti na območju Občine Logatec pred in po odprtju izpostave azilnega doma Logatec : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSamo Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je vprašanje migracij in z njim povezana problematika kriminalitete postalo ena izmed ključnih tem v javni razpravi in politiki. Povečano število migrantov in beguncev, ki prečkajo državne meje, postavlja pred velik izziv državne organe, predvsem policijo, ki je zadolžena za nadzor državne meje in odkrivanje nedovoljenih migracij. Hkrati se soočamo z naraščajočim številom prosilcev za azil, kar zahteva ustrezno obravnavo in integracijo teh oseb v družbo.
Težava pri tej temi se pojavlja v povezavi med migracijami in kriminaliteto. Medijski in politični diskurzi pogosto migrante enačijo s povečano stopnjo kriminalitete, kar vodi do stigmatizacije te ranljive skupine. Vendar pa kriminaliteta med migranti ni enoznačen pojav in zahteva natančno analizo ter razumevanje širšega konteksta. Državne politike in ukrepi, kot je nadzor državne meje, pomembno vplivajo na varnost ter družbeno kohezijo, a hkrati lahko ustvarjajo dodatne izzive v obravnavi migrantov in prosilcev za azil.
V namen izdelave diplomskega dela je bila izvedena raziskava na podlagi javno dostopnih podatkov policije o kaznivih dejanjih (KD) v obdobju od leta 2011 do leta 2022. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je odprtje azilnega doma vplivalo na porazdelitev kaznivih dejanj med slovenskimi in tujimi državljani. Raziskava se je osredotočala na vpliv uvedbe azilnega doma (AD) na število in vrsto kaznivih dejanj v upravni enoti (UE) Logatec, pri čemer so bili podatki razdeljeni na obdobje "pred uvedbo AD" in "po uvedbi AD".
Pri statistični obdelavi podatkov smo izločili gospodarski kriminal in upoštevali le ovadbe, kjer oseba nastopa kot ovadeni osumljenec. Podatke smo grupirali glede na državljanstvo (slovensko in tuje), upravno enoto (UE Logatec in preostale UE) ter obdobje (pred in po uvedbi AD). Raziskava je pokazala, da uvedba azilnega doma v UE Logatec ni imela bistvenega vpliva na povečanje kriminalitete povezane s tujimi državljani.
Ključne besede: varnost, migracije, kriminaliteta, strah, Logatec, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. Krožne migracije in pravice delavcev migrantov v Sloveniji : magistrsko deloRebeka Tompa, 2024, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih države članice Evropske unije (EU) opažajo velike tokove priseljevanja in spreminjajo se tudi značilnosti mednarodnih migracijskih tokov. Med najpogostejše dejavnike migracij spadajo socialni, politični, demografski, ekonomski, okoljski in podnebni. Krožne migracije so ponavljajoče se gibanje delavcev migrantov z namenom zaposlitve. V političnem diskurzu so pogosto predstavljene kot zagotovitev ugodnosti državam izvora in ciljnim državam ter tudi migrantom. Krožne migracije pripomorejo k zadovoljevanju potreb na evropskem trgu dela; področja ukrepanja vključujejo podporo aktivaciji malo zastopanih oseb na trgu dela, podporo razvoju spretnosti, usposabljanja in izobraževanja, izboljšanje pogojev dela, zavzemanje za pravičnejšo mobilnost delovne sile znotraj EU ter predvsem privabljanje talentov iz tretjih držav. EU je z namenom, da bi pritegnila visokokvalificirane delavce maja 2009 uveljavila tako imenovano Direktivo o modri karti, ki pa jo je oktobra 2021 nadomestila prenovljena direktiva. Z velikim pomanjkanjem delovne sile se srečuje tudi Slovenija; ob tem delodajalci vse bolj računajo na tuje delavce. Toda pogoji zaposlovanja državljanov tretjih držav so preveč kompleksni; postopki pridobivanja in podaljševanja dovoljenj so zamudni in delavce iz tretjih držav pogosto odvračajo tudi pogoji dela. Vlada Republike Slovenije se zaveda pomembnosti upoštevanja spreminjajočega se globalnega dogajanja in spoštovanja človekovih pravic. Pravila v posodobljeni direktivi o modri karti se uporabljajo vzporedno s pravnimi akti v Sloveniji, da lahko delavci priseljenci, ki zakonito sklenejo delovno razmerje v Sloveniji, uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti kot slovenski delavci.
Ključne besede: krožne migracije, modra karta, visokokvalificirani delavci, pravice, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 75
Celotno besedilo (692,96 KB) |
5. Vpliv brezposelnosti mladih na migracije v tujinoAna Krstevski, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes se veliko mladih spopada z brezposelnostjo v domači državi ravno zaradi slabih zaposlitvenih priložnosti. Zato se v velikem številu odločajo za selitev v druge države zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti v svoji domači državi.
Namen tega raziskovalnega dela je bil raziskati razmerje med brezposelnostjo mladih in pojavom migracij v tujino ter prikazati kritične ekonomske in družbene posledice, povezane s to dinamiko.
Metode, uporabljene v tej študiji, so vključevale kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskav. Zbiranje podatkov je vključevalo ankete, intervjuje ter analizo obstoječih ekonomskih in demografskih podatkov. Te metodologije so bile uporabljene za preučitev dejavnikov, ki prispevajo k brezposelnosti mladih, in za identifikacijo motivacije in izkušenj mladih, ki se odločijo za migracijo v tujino v iskanju boljših gospodarskih možnosti. Rezultati raziskave so pokazali nezadovoljstvo mladih v lastni državi in potrebe po zaposlitvenih možnostih v tujih državah, kar je bilo prikazano v okviru ankete. Študija poudarja potrebo po oblikovanju politik za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj in družbeno kohezijo.
Ključne besede: brezposelnost, migracije, emigracije, mladi, izzivi
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. |
7. Stališča prebivalcev Republike Slovenije do terorizma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLara Turk, 2024, diplomsko delo Opis: Terorizem je del zgodovine skoraj vseh držav na svetu in je v sodobnem času ena izmed večjih groženj mednarodni varnosti, kar posledično pomeni, da ni izvzeta niti Slovenija. Zato se diplomsko delo osredotoča predvsem na to, kako slovenska družba dojema terorizem kot grožnjo nacionalni varnosti. Javno mnenje o dejavnikih ogrožanja namreč kaže, da prebivalci Republike Slovenije terorizma ne dojemajo kot nekaj, kar bi zelo vplivalo na varnost države, temveč jih bolj skrbijo drugi viri ogrožanja. To Slovenijo uvršča v edinstven položaj v Evropi, saj prebivalci večine drugih držav dojemajo terorizem kot zelo hud dejavnik ogrožanja. Kljub temu da v očeh prebivalcev terorizem ni pereč problem, mora Republika Slovenija izpolnjevati določene mednarodne varnostne politike, ki prispevajo k učinkovitemu preprečevanju terorizma. Predmet raziskovanja tega diplomskega dela je tudi vpliv medijev na stališča prebivalcev RS, ko le-ti poročajo o terorizmu. Znano je namreč dejstvo, da so mediji lahko veliko in močno orodje, ki ga teroriszične organizacije uporabljajo za dosego svoji ciljev, saj je želja teroristov, da novice o njihovih dejanjih dosežejo čim večje število ljudi in s tem povzročijo strah pri tako veliki množici ljudi, kot se le da. Druga plat poročanja medijev o terorizmu je ta, da takšne novice koristijo tudi medijem, saj s tem pridobijo večjo branost ter gledanost in se zaradi tega posledično poveča tudi njihov dobiček. Raziskava, ki smo jo opravili, kaže tudi, da nezakonite migracije vplivajo na stališča prebivalcev RS do terorizma, čeprav ne obstajajo trdni dokazi, da same nezakonite migracije dejansko povzročajo oz. omogočajo terorizem v določeni državi.
Ključne besede: terorizem, varnost, javno mnenje, ilegalne migracije, prebivalci Republike Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,48 MB) |
8. Zaposlovanje tujih državljanov v Jugovzhodni SlovenijiNina Poglajen, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjem času smo v Sloveniji priča izjemnemu pomanjkanju predvsem ustrezne delovne sile. Podjetja se vse bolj usmerjajo v iskanje kadra v tujini, kar prinaša izzive na številnih področjih, predvsem v zaposlovanju. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko pomanjkanja delovne sile in zaposlovanja tujih delavcev. S pomočjo ankete med podjetji iz predelovalnih dejavnosti smo v raziskovalnem delu naloge skušali raziskati regijo Jugovzhodna Slovenija, podati uvid v poklice, ki jih delodajalci te regije najbolj potrebujejo, preveriti, ali delodajalci zaposlujejo tudi tuje državljane, katere zaposlujejo v največji meri ter s kakšnimi težavami se soočajo pri iskanju delovne sile ter vodenju postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. V teoretičnem delu naloge smo poskušali podati celosten vpogled v zaposlovanje tujih državljanov v Sloveniji. Ugotovili smo, da bodo demografski trendi in gospodarska rast v prihodnje vedno izraziteje vplivali na trg dela ter s tem na pomanjkanje predvsem delovne sile, ki ima ustrezna znanja in kompetence in po katerih delodajalci največ povprašujejo. Podjetja tuje delavce v veliki meri zaposlujejo zaradi zapolnitve potreb po deficitarnih poklicih. Pomemben vir ponudbe delovne sile bo v prihodnosti pozitiven neto selitveni prirast, iz katerega bo Slovenija črpala potrebne kadre. Obenem smo ugotovili, da se v procesu iskanja kadra in vodenja postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pojavlja vrsto težav. Velik potencial na domačem trgu dela v prihodnje vidimo v privabljanju mladih slovenskih kadrov, ki jih je treba z različnimi ukrepi spodbuditi k izobraževanju za najbolj deficitarne poklice. Na strani omilitev težav v postopkih izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo pa je potreben proaktivnejši pristop vseh, ki sodelujejo v postopku.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, zakonodaja, migracije, predelovalne dejavnosti, izzivi
Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 263; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,73 MB) |
9. |
10. Poročanje portala 24ur.com o begunskih migracijah z Bližnjega vzhoda (2015/16) in Ukrajine (2022) : magistrsko deloMiha Lapanje, 2024, magistrsko delo Opis: Leto 2015 in 2016 smo si zapomnili po dogodkih v Evropi, ki so se razvili zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Večletne vojne med državami in humanitarne krize so bile vzrok množičnih migracij ljudi. Vsi tisti, ki so zaradi nasilja in lastne varnosti želeli priti v varne države, so bili izpostavljeni številnim preprekam. Od tihotapcev do nasilja na mejah, diskriminacije v državah in do diskriminatornega pisanja medijev. V letu 2022 smo bili priča še eni obsežni krizi. Napad Rusije na Ukrajino je v beg poslal veliko število prebivalcev. To krizo smo lahko spremljali v popolnoma drugačni luči. Razlike pri obravnavi in sprejemu beguncev med eno in drugo krizo so bile očitne. V nalogi smo raziskovali medijsko poročanje portala 24ur.com o dveh večjih begunskih migracijah. Sledili smo medijskemu diskurzu v eni in drugi krizi. V nalogi smo raziskovali posamezne članke v polletnem obdobju, v katerem so mediji največ pisali. Raziskovalni del naloge predstavlja analizo medijskega poročanja o dogajanju v zvezi z begunskimi migracijami. Analizirali smo izbrana 202 članka na podlagi vnaprej določenih spremenljivk. V kvantitativni analizi smo preverjali intenziteto poročanja po mesecih, uporabo ključnih besed, način medijskega diskurza in poročanje o številčnosti beguncev. V kvalitativnem delu smo analizirali prikazano podobo begunca, varnostno vprašanje in vključenost pogovorov z begunci v članke. Ugotovili smo, da je portal 24ur.com uporabljal drugačen medijski diskurz v drugem obravnavanem obdobju, kjer je uporabljal manj varnostnega diskurza in več humanitarnega. Analize so nam pokazale, da so pri večini analiziranih spremenljivk obstajale razlike med prvim in drugim obdobjem.
Ključne besede: begunske migracije, medijski diskurz, diskriminacija, Bližnji vzhod, Ukrajina, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 80
Celotno besedilo (968,42 KB) |
