Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 90
Celotno besedilo (772,92 KB)

Opis: Problematika nedovoljenih prehodov državnih meja postaja vse bolj pereča tema na prostoru Republike Slovenije. Z večjim številom nedovoljenih prehodov državnih meja se veča tudi možnost kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Medtem ko si države želijo izobraženih, premožnih priseljencev, je priseljencem, ki so socialno šibki, dovoljen vstop v države v omejenem obsegu. To je tudi razlog za povečanje ilegalnih migracij, ki s seboj prinesejo tudi kriminaliteto. Povzročitelji kriminalitete so sicer lahko tudi migranti sami, vendar se v zaključnem delu osredotočamo na kriminaliteto, kjer so migranti žrtve organiziranih združb. To posledično prinaša rast organiziranega kriminala na nacionalnem in globalnem nivoju. Dobro organizirane kriminalne združbe izkoriščajo želje ljudi po boljšem življenju, na način, da jim ponujajo hitro in enostavno pot do ciljnih evropskih držav v zameno za dobro plačilo.
Ključne besede: diplomske naloge, nedovoljeni prehodi, kazniva dejanja, migracije, begunska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.06.2022; Ogledov: 326; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Magistrska naloga skuša orisati stanje na območju NJR Makedonije (danes Severna Makedonija) po razpadu nekdanje skupne države. Podrobno se osredotoča na posledice tranzicije in privatizacije, na spremembe političnega sistema, razvoj ekonomske in socialne politike ter njihov vpliv na izseljevanje državljanov Severne Makedonije. V prvem delu so opredeljeni ključni pojmi iz področja oblik vladavine prava, oblik državne oblasti, delitve političnih sistemov in oblik državne ureditve ter njihove značilnosti. Ob tem sta s primerjavo podrobno predstavljeni ustavna ureditev nekdanjega političnega sistema Jugoslavije in ustavna ureditev Severne Makedonije. Povzeti so ključni elementi obeh ustav kot najvišjega akta v državi, predvsem na področju ekonomskega, socialnega, političnega in pravnega sistema. V drugem delu magistrsko delo namenja pozornost korupciji in koruptivnim dejanjem, ki lahko vplivajo na uspešnost razvoja države in njenih institucij. Pri tem so podrobno opredeljeni pojem korupcije, oblike korupcije in značilnosti korupcije ter prikazan njen obstoj v državi in državnih institucijah. Nadalje so opisane posledice koruptivnih dejanj na primerih iz Severne Makedonije in njihov vpliv na izseljevanje državljanov, opisan je potek procesa tranzicije v tej državi. V empiričnem delu naloge so predstavljene okoliščine, ki so vplivale na izseljevanje nekaterih državljanov Severne Makedonije. Opravljeni so bili intervjuji z Makedonci, ki so svoje življenje nadaljevali v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, politična kriza, migracije, vladajoče stranke, koruptivna dejanja
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 752; Prenosov: 58
Celotno besedilo (873,68 KB)

Opis: V magistrskem delu smo najprej opredelili razlike med osnovnimi pojmi migrant, begunec in oseba s subsidiarno zaščito, se osredotočili predvsem na integracijo le-teh tako v Republiki Sloveniji, kot v evropskem prostoru. Zelo pomembni so procesi integracije in pravne norme posameznih držav, ki so povezane z pravnimi normami Evropske unije. Opravili smo intervju in analizirali proces integracije na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov v Republiki Sloveniji, preko katerega smo dobili še podrobnejši vpogled v pomembnost sodelovanja, povezovanja in pomoči med soljudmi. Po preučitvi različnih dokumentov in gradiva smo ugotovili, da je integracija dvosmeren proces, ki zahteva določena prilagajanja tako s strani migrantov, kot tudi s strani države gostiteljice. Vključevanje oseb z mednarodno zaščito v družbo države gostiteljice je izredno pomembno že od prvega stika z novo državo, uspeh pa je v veliki meri odvisen od spoštovanja pravnih norm, stopnje zaščite človekovih pravic in zainteresiranosti javnosti. Družba ponuja različne možnosti vključevanja, s katerimi se omogoča priseljencem lažje in hitrejše vključenje v novo okolje, od njih pa se pričakuje, da so pripravljeni prilagoditi svoj način življenja novemu družbenemu okolju. Pri tem igrajo veliko vlogo tudi nevladne in mednarodne organizacije, ki pomagajo prosilcem v postopkih, osveščajo in opozarjajo na pomanjkljivosti pri procesu vključevanja. Kjer se priseljenci želijo aktivno vključiti v novo okolje, je pomembno strateško načrtovanje integracijskih ukrepov in uspešna izvedba le-teh. Cilj magistrskega dela je s pomočjo različnega gradiva čim bolj približati temo integracije bralcem, predstaviti nekaj osnov o migracijah, v katerih smo aktualno udeleženi in predstaviti proces integracije v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, migracije, integracija, begunci, multikulturnost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 173
Celotno besedilo (933,29 KB)