| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Forenzična odontologija
Lara Potrč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso. Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika. Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov. Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja. V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
Migracije mladih iz maribora in okolice v tujino
Klara Seršen, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela so migracije, njihov pomen, potek in razvoj. Z migracijami se srečujemo dnevno in vedno pogosteje so pereča tema, ki razdvaja mnenja ljudi. V magistrskem delu smo opredelili pojem migracije, saj je pogosto uporabljen v negativnem smislu in ne osmisli celotnega pomena te besede oz. je večini predstavljen samo en del migracij. Magistrsko delo smo razdelili na dva sklopa. Prvi je teoretični in smo predstavili kaj pomenijo migracije , kakšne posledice prinašajo, pregledali smo njihov zgodovinski potek ter kakšno imajo vlogo v današnjem času. Opredelili smo tudi mlade v Podravski regiji, povzeli kakšne imajo pogoje zaposlitve, napredovanja in razvoja, ter pregledali dejavnike, ki vplivajo na odločitev, da mladi pričnejo migrirati. Drugi sklop je empirični, v njem smo izvedli anonimno raziskavo med mladimi v starostni skupini od 18 do 34 let. Z rezultati raziskave smo dobili boljši vplogled kaj so glavni dejavniki, da mladi pričnejo migrirati, izvedeli smo katere so ciljne države migracij ter kako pogoste so med mladimi. Z dobljenimi odgovori smo si lahko ustvarili mnenje kakšno je zadovoljstvo mladih z življenjem v Podravski regiji.
Ključne besede: migracije, migrirati, migranti, mladi
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Migracije, zaposlovanje in integracija
Aljaž Sedej, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo migracije v slovenskem prostoru in pojasnimo pojme, kot so begunec, migrant in imigracije. V teoretičnem delu predstavimo tudi nekatere migracijske teorije, odnos slovenske javnosti do migrantov in njihove možnosti za integracijo ter izpostavimo glavne težave, s katerimi se srečujejo priseljenci pri vključevanju v družbo. Za raziskovalno obliko uporabimo kvalitativni pristop, s katerim zbrane podatke v obliki življenjskih zgodb podrobneje analiziramo. Osredotočimo se na položaj priseljencev v Sloveniji in njihove možnosti vključitve v družbo. Vzorec zajema 7 priseljencev, ki prihajajo iz šestih različnih držav. Rezultati raziskave nam pokažejo razliko med diskriminiranjem in nestrpnostjo do priseljencev v času Jugoslavije, po slovenski osamosvojitveni vojni in v obdobju, ko se Slovenija že priključi Evropski uniji. Raziskava je pokazala tudi, da se vsi priseljenci, ki so zajeti v vzorec, v Sloveniji počutijo sprejete in da je bila njihova integracija v družbo uspešna. Večje nestrpnosti in diskriminacije so bili deležni intervjuvanci, ki so se v Slovenijo preselili iz balkanskih držav. Možnosti integracije v družbo je veliko. Priseljenci se v družbo najlažje vključijo v okviru izobraževalnega sistema ali športnih oziroma drugih družabnih dejavnosti. Vseh sedem priseljencev je enotnega mnenja, da so Slovenci kot družba bolj zaprti in da se za navezovanje stikov potrebuje več časa kot v državi, iz katere prihajajo.
Ključne besede: migracije, migranti, zaposlovanje, integracija, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Ukrepi postaje letališke policije Brnik zoper nedovoljene migracije
Matjaž Torkar, 2020, diplomsko delo

Opis: Nesporno dejstvo je, da živimo v dobi migracij (Castles in Miller v Bučar Ručman, 2014). Migracije obstajajo, odkar obstaja človeštvo, v določenih časovnih obdobjih so jih nekatere države prevzemnice celo spodbujale. Med t. i. begunsko krizo v letih 2015 in 2016 je Evropska unija spodbujala migracije, da bi s tem omilila staranje prebivalstva EU in potrebo po delovni sili, a prišlo je do migracijskega vala, ki ga EU nikakor ne zna in ne zmore zaustaviti. Ena izmed nalog slovenske policije je delo na področju varnosti državne meje ter nedovoljenih migracij in tujcev. Policija Postaje letališke policije je edina tovrstna v slovenski policiji, ki deluje na mednarodnem letališču in kot takšna predstavlja vstop na schengensko območje. V njeni pristojnosti so zato nadzor prehajanja državne meje, njeno varovanje, preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov na državni meji ter mejnih incidentov, preprečevanje nedovoljenih migracij in operativne naloge v zvezi s tujsko zakonodajo. V diplomskem delu so najprej pojasnjeni teoretični pojmi ter predstavljeni delo izbrane postaje, naloge in ukrepi, ki jih policisti Postaje letališke policije Brnik izvajajo pri preprečevanju in odkrivanju nedovoljenih migracij. V drugem delu je predstavljen statistični pregled izvedenih ukrepov od leta 2012 do leta 2018 na področju preprečevanja in sankcioniranja nedovoljenih migracij, ob tem so izpostavljeni pomen in posledice migracijskega toka v letih 2015 in 2016.
Ključne besede: diplomske naloge, nelegalne migracije, priseljenec, tujci, policija, ukrepi
Objavljeno: 13.07.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Delavnica potujočega orglarja Marcua Göbla in problematika historičnih orgel na slovenskem
Katarina Trček Marušič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na današnjem slovenskem ozemlju se je do danes ohranil velik delež historičnih orgel. Razlog za visoko število ohranjenih historičnih orgel je njihova monumentalnost in dejstvo, da je tako nekoč kot tudi danes za župnije novo glasbilo predstavljalo velik finančni zalogaj, ki si ga večina ni mogla privoščiti. Posledično so historična glasbila preživela številna popravila, povečave in predelave, zaradi česar je velika večina ohranjenih orgel izgubila svojo prvotno podobo. Med ohranjenimi historičnimi orglami so tudi glasbila kranjske delavnice Marcusa Göbla. Göblova delavnica velja za orglarsko delavnico z najdaljšo tradicijo delovanja na Kranjskem, saj je glasbila izdelovala še vrsto let po smrti njenega ustanovitelja, Marcusa Göbla. V njej je bilo izdelanih vsaj šestintrideset glasbil, od katerih se je do danes ohranilo kar devetindvajset. Ohranjena glasbila danes stojijo večinoma na korih slovenskih cerkva. Od teh orgel je nekaj obnovljenih in delujočih, drugi delež glasbil Göblove delavnice pa še danes čaka na svojo zasluženo obnovo.
Ključne besede: migracije, historične orgle, kulturna dediščina, orglarska delavnica Marcusa Göbla
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 409; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
Narko karteli v Mehiki
Alex Crgol, 2019, diplomsko delo

Opis: Mehiški narko karteli predstavljajo izjemno nevarnost v svetovnem merilu. Zaradi njihove strukture in dela trpijo tako državljani Mehike kot tudi države po svetu, v katerih imajo karteli svoj interes. Največji problem predstavljajo nelegalne droge in njihova distribucija oziroma vnos v ostale države. Za namene dela izkoriščajo migrante in ostale ljudi, ki ne najdejo zaposlitve ali so drugače prisiljeni v nelegalno delo. Droge pa niso edini zaslužek za kartele, uporabljajo izsiljevanje, krajo nafte in olja, pranje denarja, tihotapljenje in ugrabitve. Pri vsem si pomagajo s tehnologijo, ki večkrat presega zmožnosti tehnologije policije in vojske. Njihovo delovanje v zadnjem desetletju govori o vojaški natančnosti in ne več samo o obliki organiziranega kriminala. Tako kot vse okoli nas se tudi karteli razvijajo z namenom preživetja, največkrat pa so žrtve tega razvoja nedolžni in obupani prebivalci Mehike. Vpliv, ki ga imajo karteli na politiko in razvoj države, je viden v nezaupanju ljudi v državne organe in v skoraj neobstoječ svoboden tisk. Statistika nasilnih ugrabitev in umorov se v državi iz leta v leto veča in med tem, ko so med žrtvami vedno civilisti, je vedno večje število novinarjev, policistov in ostalih državnih uslužbencev, ki se upirajo narko kartelom. Nekateri analitiki menijo, da državi ni več pomoči, vendar so v manjšini. Združene države Amerike in Mehika imajo, kot sosednji državi, dogovore o sodelovanju in preprečevanju korupcije in kriminala, pomagajo pa tudi Združeni narodi in različne organizacije za pomoč. Ne glede na svetovno pomoč so narko karteli globoko zakoreninjeni v Mehiki in trenutna svetovna situacija sovraštva in nestrpnosti do migrantov jim pomaga pri pridobivanju novih prostovoljnih in prisilnih članov.  
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, kriza, droge, migracije, tehnologija
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Vpliv migracij na občutek varnosti v občini Črnomelj
Eva Metež, 2019, diplomsko delo

Opis: Varnost je za vse nas izredno pomembna vrednota, ki smo jo pripravljeni braniti tudi sami. Za njeno zagotovitev se ne vedno nanašamo samo na institucije, ki skrbijo za našo varnost in posredujejo, kadar je ta ogrožena. Zavedati pa se moramo tiste zlate sredine, ki nam pove, kdaj je treba zaprositi za pomoč ali pa priskočiti na pomoč k tistemu, ki jo potrebuje. Naše okolje se sčasoma vedno znova spreminja, s čimer nastajajo tudi nove varnostne grožnje. Zato je zagotavljanje varnosti zahteven in dosleden proces, ki potrebuje veliko pozornosti in veliko vključenost raznovrstnih akterjev. Le na tak način se lahko zagotovi čim večjo pokritost dejavnikov, ki bi lahko povzročili kaos, torej zamajali našo varnost. Ker pa vemo, da posameznikova varnost ni odvisna zgolj od okolja, torej se ne smemo zanašati le na izvajanje dejavnosti na lokalni ravni, ampak moramo na problem pogledati celovito in se ga lotiti tudi na mednarodni ravni. Ena izmed takšnih groženj so tudi migracije in posledice, ki jih te prinašajo s seboj. Glavni subject diplomske naloge je tako občina Črnomelj, ki se z migrantsko krizo sooča vse od leta 2015. Ta se s krizo sama ne more spopadati, ne glede na to, koliko različnih subjektov varnosti se s težavo ukvarja. Ravno zaradi tega je pomembno zaupati v institucije, ki skrbijo za ohranitev varnega okolja, sodelovati z akterji in se vključevati v proces ohranitve varnosti. Vsekakor pa moramo biti pazljivi, da v tem procesu ne prestopimo meje in da ne postanemo mi grožnja za okolje in tisti, ki omaja občutek varnosti ostalih. V zaključni nalogi se bomo tako posvetili predvsem občanom občine Črnomelj. Z anketnim vprašalnikom bomo preverjali, kakšen vpliv ima migrantska kriza na njihov občutek varnosti. Pričakujemo lahko odziv, ki je bodisi pozitiven, bodisi negativen in poln predsodkov ter ustvarjajoč vsesplošno paniko – morebiti tudi do te mere, da bi lahko v prihodnosti prišlo do novega genocida. Vemo, da še vedno prihaja do množičnih pobojev, in zavedati se moram, da nimamo nobenega zagotovila, da se trenutna situacija z migrantsko krizo ne bo končala na isti način.
Ključne besede: diplomske naloge, migracije, migrantska kriza, občutek varnosti, zaznavanje varnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Organiziranost slovenske policije na območju državne meje
Nika Hunski, 2019, diplomsko delo

Opis: Organiziranost slovenske policije na območju državne meje se je po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje močno spremenila. Slovenija je sprejela merila in načine varovanja državne meje po schengenskih standardih in zahtevah Evropske unije. Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotovitev prostega prehajanja notranjih meja, kar pa pomeni poostren nadzor na območju zunanje meje z Republiko Hrvaško. Posledica tega je bilo povečano število zaposlenih, mejnih prehodov in patrulj, namenjenih varovanju meje. Začela so se številna izobraževanja in dodatna usposabljanja policistov za uporabo nove policijske opreme. Osnovni namen dela policije na območju državne meje je zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti države in njenih prebivalcev. Odgovoren organ za opravljanje nalog na območju državne meje je Sektor mejne policije. Njegova temeljna naloga je spoštovanje norme nacionalnega in mednarodnega prava, ki ureja področje prestopanja državne meje. Temeljni principi, ki urejajo to področje v mednarodnem pravu so pravica do svobode gibanja, obveznost sprejema svojih in tujih državljanov ter pravica prepovedi vstopa tujca v državo. Varovanje državne meje policisti opravljajo s patruljiranjem in opazovanjem, po potrebi pa tudi z drugimi oblikami. Njihove glavne naloge in pristojnosti so nadzor in varovanje državne meje, preprečevanje nedovoljenih migracij ter preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. V diplomskem delu bomo preverili, ali trenutna organiziranost policije na območju državne meje učinkovito zagotavlja dovolj visoko stopnjo varovanja državne meje. S pomočjo statističnih podatkov bomo ugotovili padec oziroma porast kaznivih dejanj, še posebej se bomo posvetili nedovoljenim migracijam, ki so v zadnjih letih največji problem na območju državne meje
Ključne besede: diplomske naloge, policija, državna meja, Schengen, nedovoljene migracije
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 345; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Vloga vojske pri nadzoru in upravljanju begunskih migracij čez Slovenijo v letih 2015 in 2016
Benjamin Ciriković, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo vlogo Slovenske vojske v času begunskih migraciji čez Republiko Slovenijo v letih 2015–2016. V diplomski nalogi želimo izpostaviti pomembnost obrambno-varnostne sile v Republiki Sloveniji kot ene od glavnih stebrov nacionalno-varnostnega sistema RS. Skozi raziskavo želimo prikazati stališča slovenskih vojakov do dela in nalog, ki so jih izvajali, in pa predstaviti sodelovanje vojakov s policisti pri izvajanju le-teh nalog. V teoretičnem delu predstavimo begunski pojav, s katerim se je soočala Republika Slovenija v letih 2015–2016, Slovensko vojsko, pogodbeno rezervo Slovenske vojske, poslanstvo Slovenske vojske ter njene naloge. Izpostavimo tudi spremembo zakonodaje z dopolnitvijo Zakona o Obrambi, 37. a člen. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na kvalitativni način, z metodo intervjuja, raziščemo problematiko. Intervjuvanci so pripadniki Slovenske vojske in tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. V intervjujih nas zanima, kakšne so naloge pripadnikov Slovenske vojske, kakšno je sodelovanje s policisti pri izvajanju nalog in kako dopolnitev Zakona o Obrambi, 37. a člen, vpliva na njihovo delo. Po predstavitvi rezultatov sledi razprava, kjer na podlagi analize odgovorov intervjuvancev odgovorimo na raziskovalna vprašanja. V zaključku diplomskega dela povzamemo ugotovitve ter podamo predlog za nadaljnje raziskovanje. V zaključku predstavimo tudi vidik avtorja naloge glede prispevka Slovenske vojske k nacionalni-varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, Slovenska vojska, begunske migracije, migranti, policija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 269; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (533,12 KB)

10.
Otroci brez spremstva v Sloveniji in drugih evropskih državah
Urska Soršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci brez spremstva so tisti, ki se nahajajo zunaj matične države brez spremstva obeh staršev, oziroma brez zakonskega ali po običaju določenega skrbnika in so mlajši od 18 let. Predstavljajo eno izmed najbolj ranljivih skupin beguncev oziroma migrantov. Vsi begunci in ne samo otroci, sicer trpijo že zato, ker so daleč stran iz matične države, svoje družine, prijateljev in doma. Soočajo se s travmami in strahom, ki so posledica življenja v izjemno težkih okoliščinah, v pomanjkanju in v preganjanju ter v nevarnosti, ki jim grozi v državi izvora, kot tudi na sami poti v ciljno državo. Navaditi se morajo na popolnoma drug način življenja na drugem koncu sveta, se vključiti v družbo, ki jim je popolnoma tuja in prestati še posebne postopke, da jim je ostanek v tuji državi sploh omogočen. V primeru, ko gre za mladoletnika oziroma otroka, je položaj še toliko težji, saj se nahaja v tuji državi, brez odrasle osebe, ki bi lahko poskrbela za zagotavljanje njegovih koristi in je prikrajšan za zaščito in varstvo, ki ga nudijo starši oziroma skrbniki. Ranljivost pa izhaja seveda tudi iz njegove mladoletnosti, saj se zaradi svoje nizke starosti še ni pripravljen sam soočati s svetom, novo državo, novimi ljudmi, goro postopki in prilagoditvijo na popolnoma novo življenje. Izpostavljeni so različnim negativnim faktorjem, pogosto postanejo žrtve spolnega, fizičnega ali psihičnega nasilja ali celo žrtve trgovine z ljudmi. Do leta 2015 v Republiki Sloveniji nismo imeli izkušenj z večjim številom otrok brez spremstva, saj je bila za večino to zgolj prehodna ne pa ciljna država, ne glede na to pa statistike kažejo, da število otrok brez spremstva pri nas zadnje stoletje močno narašča. Postopki za obravnavo te skupine mladoletnikov so sicer bili v Republiki Sloveniji kljub ne velikemu številu vzpostavljeni, vendar pa so se primeri reševali posamično in ni bilo ustaljene prakse. Ko so se v letu 2015 pričela vstopanja številnih mladoletnikov brez spremstva so pa se v postopkih namenjenih oskrbi tej skupini migrantov, pokazale pomanjkljivosti. V primeru, ko mladoletniki brez spremstva RS nimajo zgolj za tranzitno državo, ampak tukaj tudi ostanejo, jim je namreč potrebno omogočiti participacijo v družbi in normalen razvoj. Oskrba otrok brez spremstva je zelo široko področje in sega na številne resorje, ki morajo biti primerno urejeni. Gre za postopke od postavitve zakonitega zastopnika do zdravstvene oskrbe, vključitve v šolo in nastanitve, zato je potrebna celovita in podrobna pravna ureditev. Temeljni zakoni na tem področju so Zakon o mednarodni zaščiti, Zakon o tujcih in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon o mednarodni zaščiti določa splošna načela, postopke za dodelitev in odvzem mednarodne zaščite, obseg in trajanje, pravice, dolžnosti prosilcev in definira pojme statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite. Zakon o tujcih pa določa pogoje in način vstopa, bivanja in zapustitve tujcev v Republiki Sloveniji. Uporablja se za tujce in za vse osebe brez državljanstva, ne pa za prosilce za mednarodno zaščito in za tujce, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita in za osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji začasno zatočišče. Otroci brez spremstva imajo ob vstopu v Republiko Slovenijo tako dve možnosti. Prva možnost je, da v državi ostanejo brez statusa, kot ilegalni migranti in so nastanjeni v Centru za tujce, dokler se jih ne vrne v njihovo državo izvora. Druga možnost pa jim daje na voljo, da zaprosijo za mednarodno zaščito in počakajo do sprejetja odločitve. Podeli se jim lahko status za določen čas, status subsidiarne zaščite ali trajen status, status begunca in so začasno nastanjeni v Azilnem domu, vsaj za čas, dokler se namestitev ne organizira drugje. Glede na prakso se večina otrok odloči za postopek mednarodne zaščite, ki pa je kompleksen in velikokrat zelo dolgotrajen.
Ključne besede: migracije, mednarodna zaščita, ranljiva kategorija, načelo otrokove največje koristi, azil, žrtve trgovine z ljudmi, Konvencija o otrokovih pravicah.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 893; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici