| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko delo
Taja Rednak, 2023, magistrsko delo

Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci. V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z zvočnimi vzorci : diplomsko delo
Anja Doško, 2023, diplomsko delo

Opis: Matematika je znanost in tudi jezik vzorcev. Razmišljanje o vzorcih pomaga otroku osmisliti matematiko. Učijo se, da matematika ni skupek nepovezanih dejstev in postopkov, ampak prepoznavanje vzorcev in delo z njimi malim otrokom pomaga pri predvidevanju, kaj se bo zgodilo. Pogovarjamo se o odnosih in vidimo povezave med matematičnimi pojmi in njihovim svetom. V diplomskem delu Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z zvočnimi vzorci smo se osredotočili predvsem na zvočne vzorce. Otrokom so ritem, glasba in pesmice še posebej blizu, zato jim lažje predstavimo matematične vzorce na način ustvarjanja različnih zvočnih vzorcev. V okviru diplomskega dela smo v teoretičnem delu predstavili, zakaj je pomembno zgodnje razvijanje algebraičnega razmišljanja in kako ga lahko s prilagojenimi dejavnostmi razvijamo že v vrtcu. V praktičnem delu smo predstavili načine, kako lahko otrokom v predšolskem obdobju predstavimo različne zvočne vzorce, jih spodbudimo, da jih nadaljujejo in tudi sami ustvarjajo. Ugotovili smo, da otroci hitro razumejo pomen vzorcev ter jih znajo ponoviti in nadaljevati, a ko pride do samostojnega ustvarjanja zvočnih vzorcev, potrebujejo še nekaj pomoči in spodbude.
Ključne besede: algebraično mišljenje, zvočni vzorci, predšolsko obdobje, algebra, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

3.
Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z gibalnimi vzorci : diplomsko delo
Luka Marič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z gibalnimi vzorci je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili področji matematike in gibanja ter povezovanje teh področij. Podrobneje smo predstavili matematično vsebino vzorci, kako razvijamo algebraično mišljenje in izsledke raziskav, ki so bile usmerjene v proučevanje spoznavanja vzorcev pri predšolskih otrocih. V okviru praktičnega dela smo pripravili aktivnosti o gibalnih vzorcih, ki smo jih nato izvedli s predšolskimi otroki. Otroke smo pred in po izvedbi dejavnosti testirali in tako preverili njihovo predznanje o vzorcih in pridobljeno znanje. Rezultati so pokazali, da je že pred samo izvedbo dejavnosti večina otrok znala nadaljevati vzorec s kockami, po izvedeni dejavnosti z vzorci pa so vsi otroci uspešno nadaljevali vzorec. Napredek otrok je bil zaznan tudi pri ponovitvi in nadaljevanju gibalnega vzorca, največji napredek pa je bilo zaznati pri ustvarjanju gibalnega vzorca.
Ključne besede: Algebraično mišljenje, gibalni vzorci, predšolski otroci, algebra, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

4.
Teaching for the Future in Early Childhood Education
2023, zbornik

Opis: The monograph focuses on the teaching and learning of children in early childhood education. The international monograph includes contributions by authors from three countries, highlighting different perspectives on contemporary teaching and learning specific to ECE. The monograph is based on the collaboration of researchers from different universities in the Erasmus+ Algolittle project, who have explored important contemporary concepts of teaching in ECE, such as how to develop algorithmic thinking in preschool children, how to teach algorithmic thinking to ECE students, and the relevance of such cognitive skills for future knowledge. The monograph goes beyond the scope of the project by incorporating new scientific findings related to the implementation of various concepts in learning and teaching preschool children, such as executive functions, algorithmic thinking, creativity, problem-based thinking, integration of teaching from different domains, distance learning, specific pedagogical practices, thus presenting a wide range of topics relevant for the development of learning and teaching in early childhood education now and in the future.
Ključne besede: predšolska vzgoja, poučevanje, učenje, algoritmično mišljenje, kognicija
Objavljeno v DKUM: 18.04.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Horvat, 2022, magistrsko delo

Opis: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Ključne besede: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, diplomsko delo

Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

7.
Izzivi in priložnosti tehniškega izobraževanja
Boris Aberšek, 2021, zbornik

Opis: Živimo v času, ko je tehnološki razvoj tako hiter, da mu le stežka sledimo. Robotizacija, avtomatizacija procesov in umetna inteligenca niso več virtualni pojmi, temveč jih srečujemo že v vsakdanjem življenju. Globalizacija in konkurenčnost v industriji brezkompromisno zahtevajo nove tehnološke rešitve, ob tem pa se pojavljajo tudi novi izzivi in priložnosti izobraževanju. Zato je v tem času toliko bolj pomembno, da raziskujemo drugačne pristope, ki bodo učence ne le naučili temeljnih znanj, ampak vzpodbujali ustvarjalno razmišljanje in krepili zmožnost reševanja problemov. Pričujoča monografija je nastala po burnem letu nepredstavljivih sprememb. Pandemija je močno posegla v ustaljene načine dela in dodatno pospešila spremembe, ki so se nakazovale s tehnološkim razvojem. Poudarek v monografiji je zato prav na tehnološki pismenosti in vključevanju tehnologij v proces izobraževanja. Izsledki predstavljenih raziskav bodo odlično izhodišče vsem deležnikom tehniškega izobraževanja: raziskovalcem, učiteljem TIT, ki se spopadajo z izzivi tehniškega izobraževanja in študentom, bodočim učiteljem TIT, ki potrebujejo smernice za iskanje priložnosti tehniškega izobraževanja v prihodnje. Prispevki v publikaciji temeljijo na zaključnih del študentov Oddelka za tehniko Fakutlete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki izpostavljajo pomembne vidike tehniškega izobraževanja in ponujajo smernice za posodobitev učnega načrta.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, tehnološka pismenost, sodobne tehnologije, prostorska predstavljivost, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (10,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Ana Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij. Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Ključne besede: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 598; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih držav
Kaja Beriša, 2020, magistrsko delo

Opis: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Ključne besede: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (934,67 KB)

10.
Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju
Urška Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost in njen razvoj, ustvarjalno mišljenje, gibalno ustvarjalnost. Predstavili smo test za merjenje ustvarjalnosti pri predšolskih otroci, in sicer Mislimo ustvarjalno v gibanju (»Thinking creatively in action and movement – TCAM«). Omenili smo nadarjenost, modele nadarjenosti in gibalno nadarjenost. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na našo temo diplomskega dela. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen diplomskega dela je bil izmeriti in analizirati gibalno ustvarjalnost otrok, starih 5–6 let. Vzorec je zajemal 42 otrok drugega starostnega obdobja. V mesecu marcu in maju 2019 smo izvedli motorični test TCAM v Javnem zavodu Vrtec Zreče. S pomočjo testa smo pridobili podatke za fluentnost, originalnost in fleksibilnost vseh uporabljenih pripomočkov (žoga, žogica, kolebnica in obroč). Na podlagi hi-kvadra testa je bilo ugotovljeno, da je pri vseh uporabljenih pripomočkih prišlo do statistično pomembne povezanosti med rezultati prvega testiranja TCAM in rezultati drugega testiranja TCAM. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilne razlike med prvim in drugim testiranjem motoričnega testa TCAM, medtem ko razlika v rezultatih motoričnega testa glede na spol ni statistično značilna.
Ključne besede: gibalna ustvarjalnost, divergentno in ustvarjalno mišljenje, test Mislimo ustvarjalno v gibanju, gibalna nadarjenost, modeli nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 1189; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 10.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici