1. Dojemanje vsebin, ustvarjenih s pomočjo sistemov umetne inteligence, pri mladostnikih : diplomsko deloBlaž Kurnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje, kako mladostniki dojemajo in prepoznavajo medijske vsebine,
ustvarjene z umetno inteligenco, ter v kolikšni meri jim zaupajo. Čeprav so posamezni mladi
digitalno pismeni, pa večina še vedno ni, zato pogosto ne razumejo delovanja umetne
inteligence in so izpostavljeni neresničnim vsebinam na družbenih omrežjih. V raziskavi
izvedeni na Osnovni šoli Sveta Trojica, je sodelovalo 27 učencev 8. in 9. razreda, ki so pred
izobraževanjem reševali anketo, nato se udeležili izobraževanja na temo prepoznavanja
umetne inteligence v medijih, ki sem ga sam izvedel. Po končanem izobraževanju, v obsegu 3
šolskih ur za vsak razred, so učenci ponovno odgovarjali na anketni vprašalnik ter ocenjevali
različne medijske vsebine glede na nastanek.
Rezultati so pokazali izboljšano sposobnost prepoznavanja vsebin, ustvarjenih z UI ter
povečano kritičnost pri njihovi presoji. Diplomska naloga poudarja pomen izobraževanja kot
ključnega orodja za razvijanje digitalne pismenosti in zavestne rabe UI med mladimi, ob tem
pa opozarja tudi na potrebo po večjem vključevanju staršev in šol v ozaveščanje o prednostih
in pasteh sodobnih tehnologij.
Ključne besede: umetna inteligenca, digitalna pismenost, zaznavanje UI, kritično mišljenje, tehnološka ozaveščenost mladih
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
2. Razvijanje kritičnega mišljenja pri pouku tujega jezika z uporabo orodij, podprtih z UI : magistrsko deloIrena Švagelj Fajan, 2025, magistrsko delo Opis: Kritično mišljenje kot ena ključnih kompetenc 21. stoletja ima pomembno vlogo pri razvijanju jezikovne in kognitivne zmožnosti učencev. V digitalni dobi, kjer je sposobnost analize, vrednotenja in refleksije informacij bistvenega pomena, se pojavlja potreba po učinkovitih in ciljno usmerjenih pedagoških pristopih. Umetna inteligenca (UI) ponuja nove možnosti za personalizirano in interaktivno učenje, vendar njen vpliv na razvoj višjih kognitivnih procesov v pouku tujega jezika ostaja premalo raziskan. V tem okviru magistrska naloga preučuje, kako lahko uporaba orodij UI, zlasti ChatGPT, prispeva k spodbujanju kritičnega mišljenja pri učencih. Raziskava temelji na pedagoškem poleksperimentu, dopolnjenem z anketnim vprašalnikom in polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni med skupino osnovnošolcev. Analiza podatkov kaže, da strukturirana in pedagoško premišljena raba UI orodij pozitivno vpliva na učenčevo angažiranost, analitično razmišljanje in sposobnost refleksivnega učenja. Ugotovitve ponujajo smernice za učinkovito vključevanje UI v poučevanje tujih jezikov in poudarjajo ključno vlogo učitelja kot spodbujevalca kognitivnega razvoja.
Ključne besede: umetna inteligenca, kritično mišljenje, poučevanje tujih jezikov, ChatGPT, pedagoški poleksperiment
Objavljeno v DKUM: 15.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (999,76 KB) |
3. Medijska pismenost z metodo časopisnega gledališča : magistrsko deloLuka Kristić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo časopisno gledališče kot inovativno metodo za poučevanje medijske pismenosti. S kvalitativno analizo intervjujev s strokovnjaki tega področja smo ugotovili, da se s časopisnim gledališčem lahko poučuje medijsko pismenost. Metoda spodbuja kritično mišljenje, analiziranje, preizpraševanje in ustvarjanje (medijskih) vsebin. Ključne značilnosti so opolnomočenje, kreativni pedagoški pristop, kulturni kontekst in humor. Rezultati tudi kažejo, da časopisno gledališče spodbuja kritično medijsko pismenost in ponuja kreativno orodje ter družbeno ozaveščanje. Priporočena so nadaljnja raziskovanja na večjem vzorcu, kakor tudi raziskovanja o dolgoročnem vplivu metode na učence in občinstvo.
Ključne besede: medijska pismenost, časopisno gledališče, kritično mišljenje, gledališče zatiranih, pedagogika zatiranih
Objavljeno v DKUM: 31.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Dejavnosti za področje družba, ki vključujejo razvijanje algoritmičnega mišljenja predšolskih otrok, ter priprava priročnika za vzgojitelje : diplomsko deloAna Bajc, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili algoritmično mišljenje in razvoj algoritmičnega mišljenja pri predšolskih otrocih. Algoritmično mišljenje je ena izmed ključnih veščin, ki jih potrebujemo v današnjem digitalnem svetu. Je mišljenje, pri katerem izbrani problem razčlenimo na manjše dele ter ga sistematično in načrtno rešujemo. Algoritmično mišljenje predšolskih otrok lahko razvijamo preko dejavnosti z in brez uporabe digitalne tehnologije. Diplomsko delo je nastalo v času trajanja mednarodnega Erasmus projekta Algolittle, v katerem je bil eden od ciljev priprava aktivnosti za razvijanje algoritmičnega učenja. V praktično empiričnem delu diplomskemu delo smo zbrali učne priprave študentov iz različnih področij dejavnosti, ki smo jih analizirali po posameznih kriterijih in jih bomo kasneje uredili v priročniku. Rezultati so pokazali, da je večina učnih priprav vsebovala ustrezno vizualno didaktično gradivo za izvedbo dejavnosti, opisi metodičnih postopkov so bili pri večini priprav delno ustrezni, večina priprav je vsebovala ustrezne didaktične cilje, kar velja za priprave iz področij dejavnosti in za medpodročne priprave. Iz rezultatov je razvidno, da študenti potrebujejo več znanj pri zapisih didaktičnih
dejavnosti, hkrati pa smo prikazali, da je tudi v predšolskem obdobju mogoče razvijati algoritmično mišljenje z in brez tehnologije in zakaj je to pomembno.
Ključne besede: algoritmično mišljenje, predšolska vzgoja, priročnik, družboslovje, dejavnosti za otroke
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,40 MB) |
5. Izkušnje in prakse učiteljev razrednega pouka pri vključevanju robotike v pouk na razredni stopnji : magistrsko deloAnamari Guček, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti uporabo robotike učiteljev razrednega pouka, v kolikšni meri in na kakšne načine jo vključujejo. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje o vplivih robotike na učence. Prav tako smo ugotavljali razloge, zaradi katerih robotike ne uporabljajo tako pogosto. V raziskavi je sodelovalo 90 učiteljev razrednega pouka slovenskih osnovnih šol. Raziskovalni vzorec učiteljev je bil neslučajnostni. Za zbiranje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom Jamovi.
Rezultati raziskave kažejo, da zelo malo učiteljev razrednega pouka vključuje robotiko v učni proces. Ugotovili smo, da se večina učiteljev zaveda pozitivnega vpliva uporabe robotike na motivacijo, kognitivne spretnosti, kreativnost in samozavest učencev. Velik del učiteljev se tudi zaveda, da uporaba robotike vpliva na razvoj računalniškega mišljenja. Učitelji v večini menijo, da razlike med spoloma pri učencih ne vplivajo na njihovo motivacijo in uspešnost pri delu z robotiko. Podatki kažejo, da delovna doba učiteljev ne vpliva na pogostost uporabe robotike niti na mnenje o njenem vplivu na učence.
Ključne besede: robotika, izobraževalna robotika, izobraževalni roboti, računalniško mišljenje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko deloTaja Rednak, 2023, magistrsko delo Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega.
V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci.
V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z zvočnimi vzorci : diplomsko deloAnja Doško, 2023, diplomsko delo Opis: Matematika je znanost in tudi jezik vzorcev. Razmišljanje o
vzorcih pomaga otroku osmisliti matematiko. Učijo se, da
matematika ni skupek nepovezanih dejstev in postopkov, ampak
prepoznavanje vzorcev in delo z njimi malim otrokom pomaga pri predvidevanju, kaj se bo zgodilo. Pogovarjamo se o odnosih in vidimo povezave med matematičnimi pojmi in njihovim svetom.
V diplomskem delu Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z zvočnimi vzorci smo se osredotočili predvsem na zvočne vzorce. Otrokom so ritem, glasba in pesmice še posebej blizu, zato jim lažje predstavimo matematične vzorce na način ustvarjanja različnih zvočnih vzorcev.
V okviru diplomskega dela smo v teoretičnem delu predstavili, zakaj je pomembno zgodnje razvijanje algebraičnega razmišljanja in kako ga lahko s prilagojenimi dejavnostmi razvijamo že v vrtcu. V praktičnem delu smo predstavili načine, kako lahko otrokom v predšolskem obdobju predstavimo različne zvočne vzorce, jih spodbudimo, da jih nadaljujejo in tudi sami ustvarjajo. Ugotovili smo, da otroci hitro razumejo pomen vzorcev ter jih znajo ponoviti in nadaljevati, a ko pride do samostojnega ustvarjanja zvočnih vzorcev, potrebujejo še nekaj pomoči in spodbude.
Ključne besede: algebraično mišljenje, zvočni vzorci, predšolsko obdobje, algebra, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,40 MB) |
8. Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z gibalnimi vzorci : diplomsko deloLuka Marič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje algebraičnega mišljenja v predšolskem obdobju z gibalnimi vzorci je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in praktičnega dela.
V teoretičnem delu smo predstavili področji matematike in gibanja ter povezovanje teh področij. Podrobneje smo predstavili matematično vsebino vzorci, kako razvijamo algebraično mišljenje in izsledke raziskav, ki so bile usmerjene v proučevanje spoznavanja vzorcev pri predšolskih otrocih.
V okviru praktičnega dela smo pripravili aktivnosti o gibalnih vzorcih, ki smo jih nato izvedli s predšolskimi otroki. Otroke smo pred in po izvedbi dejavnosti testirali in tako preverili njihovo predznanje o vzorcih in pridobljeno znanje. Rezultati so pokazali, da je že pred samo izvedbo dejavnosti večina otrok znala nadaljevati vzorec s kockami, po izvedeni dejavnosti z vzorci pa so vsi otroci uspešno nadaljevali vzorec. Napredek otrok je bil zaznan tudi pri ponovitvi in nadaljevanju gibalnega vzorca, največji napredek pa je bilo zaznati pri ustvarjanju gibalnega vzorca.
Ključne besede: Algebraično mišljenje, gibalni vzorci, predšolski otroci, algebra, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,08 MB) |
9. Teaching for the Future in Early Childhood Education2023, znanstvena monografija Opis: The monograph focuses on the teaching and learning of children in early childhood education. The international monograph includes contributions by authors from three countries, highlighting different perspectives on contemporary teaching and learning specific to ECE. The monograph is based on the collaboration of researchers from different universities in the Erasmus+ Algolittle project, who have explored important contemporary concepts of teaching in ECE, such as how to develop algorithmic thinking in preschool children, how to teach algorithmic thinking to ECE students, and the relevance of such cognitive skills for future knowledge. The monograph goes beyond the scope of the project by incorporating new scientific findings related to the implementation of various concepts in learning and teaching preschool children, such as executive functions, algorithmic thinking, creativity, problem-based thinking, integration of teaching from different domains, distance learning, specific pedagogical practices, thus presenting a wide range of topics relevant for the development of learning and teaching in early childhood education now and in the future.
Ključne besede: predšolska vzgoja, poučevanje, učenje, algoritmično mišljenje, kognicija
Objavljeno v DKUM: 18.04.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 141
Celotno besedilo (6,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko deloNina Horvat, 2022, magistrsko delo Opis: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Ključne besede: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,91 MB) |
