| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Horvat, 2022, magistrsko delo

Opis: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Ključne besede: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, diplomsko delo

Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 278; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
Izzivi in priložnosti tehniškega izobraževanja
Boris Aberšek, 2021, zbornik

Opis: Živimo v času, ko je tehnološki razvoj tako hiter, da mu le stežka sledimo. Robotizacija, avtomatizacija procesov in umetna inteligenca niso več virtualni pojmi, temveč jih srečujemo že v vsakdanjem življenju. Globalizacija in konkurenčnost v industriji brezkompromisno zahtevajo nove tehnološke rešitve, ob tem pa se pojavljajo tudi novi izzivi in priložnosti izobraževanju. Zato je v tem času toliko bolj pomembno, da raziskujemo drugačne pristope, ki bodo učence ne le naučili temeljnih znanj, ampak vzpodbujali ustvarjalno razmišljanje in krepili zmožnost reševanja problemov. Pričujoča monografija je nastala po burnem letu nepredstavljivih sprememb. Pandemija je močno posegla v ustaljene načine dela in dodatno pospešila spremembe, ki so se nakazovale s tehnološkim razvojem. Poudarek v monografiji je zato prav na tehnološki pismenosti in vključevanju tehnologij v proces izobraževanja. Izsledki predstavljenih raziskav bodo odlično izhodišče vsem deležnikom tehniškega izobraževanja: raziskovalcem, učiteljem TIT, ki se spopadajo z izzivi tehniškega izobraževanja in študentom, bodočim učiteljem TIT, ki potrebujejo smernice za iskanje priložnosti tehniškega izobraževanja v prihodnje. Prispevki v publikaciji temeljijo na zaključnih del študentov Oddelka za tehniko Fakutlete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki izpostavljajo pomembne vidike tehniškega izobraževanja in ponujajo smernice za posodobitev učnega načrta.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, tehnološka pismenost, sodobne tehnologije, prostorska predstavljivost, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 362; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (10,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Ana Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij. Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Ključne besede: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 235; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih držav
Kaja Beriša, 2020, magistrsko delo

Opis: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Ključne besede: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 675; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (934,67 KB)

6.
Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju
Urška Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalna ustvarjalnost v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ustvarjalnost in njen razvoj, ustvarjalno mišljenje, gibalno ustvarjalnost. Predstavili smo test za merjenje ustvarjalnosti pri predšolskih otroci, in sicer Mislimo ustvarjalno v gibanju (»Thinking creatively in action and movement – TCAM«). Omenili smo nadarjenost, modele nadarjenosti in gibalno nadarjenost. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na našo temo diplomskega dela. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen diplomskega dela je bil izmeriti in analizirati gibalno ustvarjalnost otrok, starih 5–6 let. Vzorec je zajemal 42 otrok drugega starostnega obdobja. V mesecu marcu in maju 2019 smo izvedli motorični test TCAM v Javnem zavodu Vrtec Zreče. S pomočjo testa smo pridobili podatke za fluentnost, originalnost in fleksibilnost vseh uporabljenih pripomočkov (žoga, žogica, kolebnica in obroč). Na podlagi hi-kvadra testa je bilo ugotovljeno, da je pri vseh uporabljenih pripomočkih prišlo do statistično pomembne povezanosti med rezultati prvega testiranja TCAM in rezultati drugega testiranja TCAM. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilne razlike med prvim in drugim testiranjem motoričnega testa TCAM, medtem ko razlika v rezultatih motoričnega testa glede na spol ni statistično značilna.
Ključne besede: gibalna ustvarjalnost, divergentno in ustvarjalno mišljenje, test Mislimo ustvarjalno v gibanju, gibalna nadarjenost, modeli nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 09.09.2020; Ogledov: 718; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Ilustracija in njena vloga pri razvijanju ustvarjalnosti učencev osnovne šole
Sara Hočevar, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli preučiti didaktično vrednost ilustracije ter preučiti njen vpliv na likovnoustvarjalni razvoj pri osnovnošolcih, natančneje četrtošolcih. Stik učenca z ilustracijo, seveda v primeru, da je le ta kakovostna, se po vseh raziskavah in zapisih, ki smo jih preučili v raziskavi, zdi ključnega pomena pri spoznavanju likovnega jezika in umetnosti same. V magistrskem delu uvodoma predstavljamo pojem likovne ustvarjalnosti in ilustracije, kajti ta dva pojma sta nas v raziskavi tudi najbolj zanimala. Ker se ilustracija, sploh pri poučevanju v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, velikokrat pojavlja v obliki medpredmetnega povezovanja ali tudi manj ustrezneje, kot način, da učenci zgolj na podlagi literarne predloge ilustrirajo njim zanimiv kader pri slovenščini, smo želeli z našo raziskavo opozoriti na didaktično vrednost ilustracije, ki jo lahko učitelji izkoristijo tudi za razvijanje likovnoustvarjalnih spretnosti. Prav zato v teoretičnem delu kar dobršni del namenimo kakovosti ilustracij, predvsem tistih, s katerimi se otroci srečujejo v svojem zgodnjem otroštvu. Prav tako bomo izpostavili še nekaj vidnejših slovenskih ilustratorjev, ki so ali še ustvarjajo za otroke in mladino. V zaključku teoretičnega dela se dotaknemo še didaktičnega vidika ilustracije, raziščemo njene didaktične možnosti in različne načine vključevanja le-teh v ustaljen likovno pedagoški proces ter predstavimo nekaj že raziskanih in dokazanih dejstev o vplivu ilustracije na razvoj likovne ustvarjalnosti pri osnovnošolcih. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, kjer smo izvedli pedagoški eksperiment z oblikovanjem sklopov likovnih nalog, ki so v kakršnemkoli smislu vsebovale pojem ilustracije. Naloge so, čeprav sloneč na pojmu ilustracije ali v obliki likovnega pojma, motivacije, … vsebovale pojme skladne z učnim načrtom. Medtem, ko so učenci kontrolne skupine ustvarjali po ustaljenem načrtu. Pri analizi podatkov smo se omejili na likovnoustvarjalni razvoj, ki zajema 12 dejavnikov in 6 dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Analiza podatkov pa je potekala v smeri ugotavljanja razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino in med spoloma.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, likovno mišljenje, ilustracija, kakovostna ilustracija, likovnoustvarjalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 615; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

8.
Uporaba kreativnih metod in tehnik v procesu inoviranja : magistrsko delo
Rebeka Sirc, 2019, magistrsko delo

Opis: Kreativnost in inovativnost gresta z roko v roki. Kreativne tehnike in metode so namenjene spodbujanju produciranja idej. Proces inoviranja pa je proces iskanja novih idej, preizkušanja teh idej in njihova realizacija. Če v proces inovativnosti vnesemo kreativne tehnike in metode, lahko pridemo do mnogo različic rešitev, tudi do nenavadnih. Vse kreativne tehnike in metode niso uporabne v vseh fazah inovacijskega procesa, nekatere so primerne za iskanje idej, spet druge za vrednotenje in realizacijo. Podjetja v Sloveniji so inovativna, vendar smo malo manj, kot je povprečje Evropske unije.
Ključne besede: kreativnost, kreativno mišljenje, kreativne metode, kreativne tehnike, proces inoviranja, inovacijska aktivnost
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1203; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

9.
Igra dama kot didakitčna igra za utrjevanje poštevanke
Julija Viličnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo s problemom, kako dolgotrajno ponavljanje poštevanke pri pouku matematike narediti zanimivejše za učence ter pri tem uporabiti didaktično igro, ki bi izhajala iz tradicionalne igre dama. S takšno didaktično igro bi namreč dosegli več matematičnih učnih namenov, in sicer bi učenci z njo utrjevali poštevanko, hkrati pa bi razvijali tudi strateško mišljenje, ki spodbuja reševanje problemov. V teoretičnem delu je tako na kratko predstavljena didaktična igra ter predvsem njena uporaba pri pouku matematike. Kot podlaga za nastanek nove didaktične igre pa je v teoretičnem delu predstavljena tudi igra dama, za katero bi lahko rekli, da je sama po sebi tako tradicionalna kot tudi didaktična igra. Dama je namreč strateška igra, preko katere igralci razvijajo strateško mišljenje, ki pripomore k boljšemu razvoju kritičnega mišljenja. Tako je že sama tradicionalna oblika te igre lahko uporabna kot didaktična igra pri pouku matematike, saj z njo uresničujemo enega izmed splošnih učnih ciljev matematike, in sicer razvoj kritičnega mišljenja. Za potrebe magistrskega dela je nastala preoblikovana različica dame, in sicer igra dapoma. Novonastala igra je didaktična igra za utrjevanje poštevanke, zato je primerna za šolsko uporabo od 3. razreda dalje. V magistrskem delu je natančno opisan postopek izdelave te didaktične igre, ki je, za lažje razumevanje, opremljen tudi s slikovnim materialom. Natančno pa so opredeljena tudi pravila igre in nekateri pomembni koraki v sami igri. Skozi magistrsko delo so tako predstavljene pomembne ugotovitve o didaktičnih igrah pri pouku matematike, o strateških igrah ter o predelavi tradicionalnih iger v didaktične igre, še posebej v didaktične igre za utrjevanje poštevanke.
Ključne besede: matematika, igra, didaktična igra, poštevanka, strateško mišljenje, dama
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1689; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

10.
Kreativnost in verbalne sposobnosti slišečih odraslih otrok iz gluhih družin
Tess Kovačević, 2018, magistrsko delo

Opis: Materni jezik ima velik vpliv na dojemanje sveta ter na različne sposobnosti posameznikov. Med študijami, ki proučujejo takšne pojave, je moč zaslediti tudi takšne, ki se osredotočajo na gluhe posameznike, katerih materni jezik je znakovni jezik. Opazili pa smo pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale vpliv znakovnega jezika kot maternega jezika na slišeče posameznike, otroke gluhih staršev. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati, ali odraščanje v okolju s pretežno neverbalno komunikacijo (v našem primeru slovenskim znakovnim jezikom) vpliva na ustvarjalnost, verbalno sposobnost in propozicionalno mišljenje slišečih posameznikov. Izsledki študij, v kateri je sodelovalo 58 odraslih oseb (29 z gluhimi in 29 s slišečimi starši), kažejo, da so posamezniki s slišečimi starši dosegali višje rezultate na testih ustvarjalnosti in propozicionalnega mišljenja kot posameziki z gluhimi starši, na testu verbalne sposobnosti pa se rezultati med skupinama ne razlikujejo statistično pomembno. Ravno tako smo zaznali, da so posamezniki s starši s težjo izgubo sluha na testu ustvarjalnosti dosegali višje rezultate od posameznikov s starši z blažjo izgubo sluha. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da obstajajo razlike v ustvarjalnosti, verbalni sposobnosti in propozicionalnem mišljenju med splošno populacijo in posamezniki z gluhimi starši.
Ključne besede: ustvarjalnost, verbalna sposobnost, propozicionalno mišljenje, inteligentnost, gluhota, znakovni jezik
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici