1. Ergonomska presoja biomehanskih obremenitev dela v reševalnem voziluAlain Šumer, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Številni zaposleni v Nujni medicinski pomoči (NMP), ki delajo na terenu, imajo težave z mišično-skeletnim sistemom. Posledično je večja tudi možnost funkcionalnih okvar. Reševalec v reševalnem vozilu izvaja diagnostično-terapevtske postopke v dolgotrajni sedeči drži, pri čemer se sooča z vibracijami vozila. Namen magistrskega dela je bil opredelitev fizičnih obremenitev pri delu in zavedanje o pomembnosti lastne drže.
Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo z analizo znanstvene in strokovne literature primerjali že obstoječa dognanja. V empiričnem delu magistrske raziskave, smo izvedli raziskavo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika na temo ergonomske obremenitve reševalcev med delom.
Rezultati: V raziskavi smo potrdili že znana znanstveno strokovna dognanja o vplivu ergonomsko tehničnih pripomočkov na zmanjšanje obremenitev. Z anketo smo dokazali, da delo zaposlenega v NMP predstavlja visoko stopnjo tveganja za obolenja kostno-mišičnega sistema, ne glede na tehnike dvigovanja in dela.
Razprava: Potrebno bi bilo vrednotenje dela na mestu in ne le anketiranje oziroma vrednotenje delovišč. Največ ergonomskih nepravilnosti, neupoštevanja oziroma neuporabe ergonomsko-tehničnih pripomočkov se zgodi ob nujnih življenjsko ogrožajočih stanjih. Hkrati bi bilo glede na že znana dejstva prepoznati poklicne bolezni zaradi obremenitve mišično-skeletnega sistema.
Ključne besede: ergonomska presoja, obremenjenost, reševalno vozilo, reševalec, z delom povezana mišično-skeletna obolenja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 623; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Vpliv delovnega okolja in delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem pri zaposlenih v sterilizacijiTess Repič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo.
Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj.
Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Ključne besede: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. E-IZOBRAŽEVANJE ZA VARNO DELO IN ERGONOMIJO PISARNIŠKIH DELAVCEVElizabeta Korošec, 2011, magistrsko delo Opis: Sistem varnosti in zdravja pri delu je strukturiran proces za zmanjševanje poškodb in bolezni v zvezi z delom na najnižjo možno stopnjo in ustvarjanje ustreznega delovnega okolja.
V skoraj 30 letih nenehnega razvoja uporabe osebnega računalnika so se začele kazati tudi negativne plati dolgotrajne uporabe osebnega računalnika. V mnogih raziskavah je dolgotrajno sedeče delo z uporabo računalnika prepoznano kot eden ključnih vzrokov za pojavnost bolečin v hrbtu in vratnem delu. Na zdravstvene težave pri sedečem delu opozarjajo raznovrstni statistični podatki o bolniški odsotnosti, invalidnosti in mišično-kostnih obolenjih.
Na podlagi predpisov in ocene tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare, ki jo podjetje izdela, se določijo roki za periodiko teoretičnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja delavcev za varno in zdravo delo.
Internetno izobraževanje ponuja nove možnosti dostopa do znanja in sodobne načine učenja. Razvijati lastne e-učne vsebine za potrebe pridobivanja lahko dostopnih znanj, je zaradi bogate ponudbe na trgu v večini primerov nesmiselno.
V strokovnih krogih varnosti in zdravja pri delu takih gradiv še ni mogoče zaznati, zato smo se odločili za pripravo elektronskega gradiva, ki bo pripomoček za teoretično izobraževanje zaposlenih za varno delo in ergonomijo v pisarni. V nalogi bomo predstavili pripravo in konkretno izdelavo e-gradiva za varno delo in ergonomijo v pisarni v programskem orodju CourseLab, ki je bilo posredovano pisarniškim delavcem. Na podlagi tega izobraževanja smo izvedli raziskavo, kjer smo se dotaknili več področij in sicer, od analize zdravstvenega stanja delavcev, njihovega vedenja in odnosa do ergonomije pri delu ter o učinkih in koristi izobraževanja samega. Podatke pridobljene z elektronsko anketo smo v analitičnem delu naloge analizirali s pomočjo programa SPSS.
Predmet raziskave so bili delavci upravno-administrativnih služb, operativni vodje in drugi pisarniški delavci v različnih podjetjih, za katera opravljamo storitve varnosti in zdravja pri delu kot zunanje pooblaščeno podjetje.
Namen raziskave je tudi izpostaviti področja, ki kažejo na možnosti in zanimanje delavcev za sprejemanje novosti, kot je e-izobraževanje tudi za področje varnosti in zdravja pri delu ter ugotoviti smiselnost izdelave še drugih e-gradiv s tega področja.
Ključne besede: Varnost in zdravje pri delu, ergonomija, mišično-kostna obolenja, e-izobraževanje, e-učno gradivo, program CourseLab.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2011; Ogledov: 3482; Prenosov: 458
Celotno besedilo (3,97 MB) |
