1. Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembamBranko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022 Opis: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Ključne besede: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Objavljeno v DKUM: 19.01.2022; Ogledov: 919; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (51,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv goveje gnojevke ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov metuljnicSanja Krajnc, 2019, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 opravili laboratorijski kalilni poskus v kalilni komori. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij goveje gnojevke (25 %, 50 %, 100 %) ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov črne detelje (Trifolium pratense L.) in bele detelje (Trifolium repens L.). Semena so bila v goveji gnojevki namočena 14 dni. Ugotavljamo, da ima koncentracija goveje gnojevke močan vpliv na začetno rast korenin in nadzemnih delov obeh metuljnic. V višjih koncentracijah goveje gnojevke so bile korenine in koleoptila črne detelje krajše v primerjavi z belo deteljo, razvilo pa se je večje število eno- in večkrpatih listov na rastlino. Z višanjem koncentracije goveje gnojevke narašča še število večkrpatih listov na rastlino pri beli detelji, je pa zato število enokrpatih listov manjše. Prav tako je pri višjih koncentracijah krajša tudi dolžina korenin v primerjavi s črno deteljo.
Ključne besede: metuljnice / goveja gnojevka / kalitev / korenine / nadzemni deli
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 2448; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,37 MB) |
3. Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjihBranko Kramberger, 2017, znanstvena monografija Opis: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Ključne besede: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2358; Prenosov: 391
Celotno besedilo (3,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMIDoroteja Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Ključne besede: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2586; Prenosov: 139
Celotno besedilo (508,38 KB) |
5. |
6. Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev talAnastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2012; Ogledov: 4705; Prenosov: 695
Celotno besedilo (903,82 KB) |
