| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba metod PRINCE2 AGILE pri vodenju projektov : diplomsko delo
Matej Sardinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V industriji projektnega upravljanja podjetja prehajajo iz tradicionalnih linearnih metodologij na tiste, ki jim dovolijo večjo prilagodljivost in pogostejšo izdajo izdelkov. V tem raziskovalnem delu analiziramo lastnosti različnih metodlogij za razvoj programske opreme, pri čemer se osredotočamo na agilne pristope in izpostavimo PRINCE2 AGILE. Ob tem še spoznamo, kako se upravljajo projekti pri različnih panogah in katere metodologije, procesi, principi in postopki se uporabljajo, da je rezultat kakovosten izdelek v najkrajšem možnem času s pomočjo primerjalnih primerov podjetij, ki hočejo posvojiti najbolj primerno agilno metodo zase.
Ključne besede: projekti, upravljanje, metodologije, PRINCE2 AGILE
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Testiranje mobilnih računalniških iger : diplomsko delo
Tomaž Mazej, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje testiranje mobilnih računalniških iger. Opisani so najpogosteje uporabljeni tipi in metodologije za testiranje računalniških iger, prav tako pa je opisan celoten postopek testiranja računalniških iger. Po predstavitvi procesa testiranja mobilnih računalniških iger ter tipov testiranja se lotimo dejanskega testiranja igre Galaxy Wars: Flappy Falcon. Sprva spišemo načrt testiranja, kasneje pa igro stestiramo z opisanimi metodami ter ustvarimo poročila o uspešnosti oz. neuspešnosti testov. Rezultat testiranja je v celoti testirana igra s popravljenimi napakami, ki je pripravljena na objavo v javni trgovini kot je App Store ali trgovina Google Play.
Ključne besede: mobilne računalniške igre, testiranje iger, metodologije testiranja iger
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Primerjava pristopov k vpeljavi celovitih informacijskih rešitev : magistrsko delo
Kevin Visočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje področja različnih pristopov k vpeljevanju celovitih informacijskih rešitev in njihovo medsebojno primerjavo. S pomočjo obstoječe literature smo raziskali najbolj uporabljene metodologije v projektih ERP. Na voljo je veliko različnih metodologij, vendar ugotavljamo, da vse niso uveljavljene ali pa primerne za posamezne rešitve ERP. Najprej smo posamezne pristope raziskali in predstavili njihove značilnosti, nato pa smo se usmerili v proučevanje ključnih faktorjev uspeha in neuspeha projektov ERP. Zatem smo izbrali tri metodologije, ki se najpogosteje uporabljajo in so najbolje raziskane, ter jih med seboj primerjali in analizirali. Sestavili smo tudi kratki vprašalnik ter ga aplicirali na treh osebah, ki imajo veliko izkušenj z izbrano metodologijo, dodatno pa smo se poslužili še krajšega intervjuja s projektnim vodjem. Ugotovili smo, da se, pri projektih ERP, v večji meri uporabljajo starejše in že uveljavljene metodologije, v primerjavi z novejšimi ter prenovljenimi, ki se uporabljajo redkeje. Raziskane lastnosti metodologij kažejo na to, da so si v osnovah, iz katerih izhajajo, precej podobne, razlikujejo pa se v specifikah.
Ključne besede: informacijski sistemi, rešitve ERP, implementacija, metodologije vpeljave, ASAP, Oracle AIM, Microsoft Sure Step
Objavljeno v DKUM: 06.01.2021; Ogledov: 459; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Uvajanje ogrodja scrum v prodajne procese
Jure Pandel, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo predlog vpeljave ogrodja SCRUM – v nadaljevanju SCRUM v prodajni proces. Sprva predstavljamo klasični prodajni proces, v okviru katerega definiramo poslovne procese, prodajne metodologije, prodajne strategije, ter klasični prodajni proces po posameznih fazah. To znanje bo predstavljalo izhodišče za digitalizacijo klasičnega prodajnega procesa. Klasični prodajni proces sestoji iz faz vzpostavljanja kontakta, kvalificiranja potencialnih strank (angl. leadov), zagotavljanja vrednosti, strukturiranja posla, predloga rešitve, pogajanj, zaključka. Po predstavitvi posameznih faz vzpostavljanja kontakta predstavljamo najpogostejše metrike v prodaji. Za predstavitvijo najpogostejših metrik predstavljamo najpogostejše vloge v prodaji. Nato bomo predstavili najpogostejše agilne metodologije v uporabi, ter predstavili možnost uvedbe SCRUM v klasični prodajni proces. Za SCRUM smo se odločili, ker ekonomsko okolje postaja digitalizirano, zato želimo na to okolje prilagoditi prodajni proces, saj slednji predstavlja stik podjetja s trgom. Spoznali bomo elemente ogrodja SCRUM, kamor prištevamo vrednote, principe, artefakte, dogodke, vloge, ki so potrebne za izvajanje ogrodja SCRUM. V praktičnem delu bomo izvedli predlog preslikave konceptov ogrodja SCRUM v prodajni proces.
Ključne besede: digitalizacija, prodajni proces, prodajne vloge, agilne metodologije, SCRUM
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 410; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, magistrsko delo

Opis: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 527; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

6.
Izdelava večplatformnega okolja za agilni razvoj aplikacij v programskem jeziku C++ : diplomsko delo
Niko Kolar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi proučevanja izdelali razvojno okolje, namenjeno razvoju novih razširitev s programskim jezikom C++ za razširjanje programske opreme Dewesoft. To okolje je bilo razvito kot del zelo uporabljanega razvojnega orodja Microsoft Visual Studio ter njihovo tehnologijo Visual Studio Extensibility (VSIX). Z izdelavo lastnega okolja smo podprli tudi agilen način razvoja programske opreme, ki se v industriji tudi vse bolj uporablja. Podporo agilnosti smo realizirali z uporabo raznih praks, ki so med razvijalci precej razširjene, kot na primer podpora grafični izdelovi uporabniškega vmesnika.
Ključne besede: Microsoft Visual Studio, VSIX razširitve, agilen način razvoja, metodologije razvoja programske opreme, programska oprema Dewesoft
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1125; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (903,99 KB)

7.
Vpeljava agilnih metod in vitkih pristopov v bančnem sektorju
Luka Zadel, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan proces vpeljave in integracije agilnih metod razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov v obstoječe bančno okolje. V bančnih poslovnih sistemih je zaznan problem počasnega uvajanja razvitih funkcionalnosti programske opreme v produkcijsko okolje, prekoračitev rokov, oteženo sledenje in prilagodljivost spremembam v zahtevah in neusklajeno določanje prioritet uporabniških zahtev. Predstavljeni so primeri dobrih praks v tujih bančnih okoljih, ki se nanašajo na ustrezno pripravo poslovnega delovnega okolja za vpeljavo vitkih pristopov k razvoju programske opreme. Podan je pregled strokovne literature o vitkih pristopih in agilnih metodologijah. Analizirani so obstoječi procesi razvoja aplikativnih rešitev v konkretnem bančnem okolju, pri vodenju projekta je uporabljena agilna metoda kanban. Bančni sektor tradicionalno velja za okolje, kjer uvajanje novosti poteka počasneje kot na drugih gospodarskih področjih in to se kaže tudi v razvoju informacijske opreme. Recipročno je to posledica neintenzivnega spreminjanja in menjavanja bančnih produktov na strani bank in hkrati pričakovanj komitentov, da bodo bančni produkti stabilni, zanesljivi ter bodo njihova denarna sredstva varno naložena z majhno ali ničelno stopnjo tveganja izgube vrednosti kapitala. Raziskava je izvedena v okolju slovenske komercialne banke, ki ima močno lastno ekipo strokovnjakov s področja informacijske tehnologije, ki posedujejo znanja za izvedbo poslovne analize, projektiranja in razvoja programske opreme. V letu 2015 je na ravni Evropskega sistema centralnih bank začela delovati enotna tehnična platforma za poravnavo vrednostnih papirjev TARGET2-Securities. V ta sistem se morajo do leta 2017 vključiti tudi slovenske banke. Torej je potreben hiter odziv in izvedba brez napak in nepravilnosti, ki bi pomenile potencialno izgubo komitentov. Sistem mora zagotavljati visok nivo varnosti in transparentnosti pri izvajanju transakcij. Predvideni učinki so izboljšani procesi upravljanja razvoja, večja prilagodljivost upravljanja zahtev, skrajšanje časovnega obdobja razvoja v okvir zastavljenih rokov in zmanjšano tveganje zamud, zmanjšanje števila napak in znižanje stroškov vzdrževanja.
Ključne besede: vitki pristopi, agilne metodologije, razvoj programske opreme, bančništvo, vpeljava
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Pristop k projektu po agilni metodologiji Scrum z upoštevanjem konceptov vitkosti
Nina Uranjek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, kako hkrati vpeljati v projektno vodenje tako agilno metodologijo Scrum kot tudi vitko razmišljanje. Študija domače in tuje literature ter praktičen preizkus kažejo, da je najbolje v vsakdanji Scrum proces vključiti prakse za detekcijo in odstranjevanje potrate tako pri samem planiranju kot tudi razvoju produkta in s tem stremljenje h konstantnemu učenju in izboljšavam ter posledično k večji efektivnosti. Zaradi dobro zastavljenih okvirjev je Scrum dobra osnova za pričetek razvijanja produkta, pri čemer z vsakim novim dnem težimo k večji vitkosti (tudi na račun samega Scrum, če je to potrebno).
Ključne besede: agilne metodologije, vitko upravljanje, Scrum, razvoj programske opreme
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

9.
PLANINSKA TEHNIKA IN TAKTIKA PRI VODENJU NA ZAHTEVNIH TERENIH, BREZPOTJIH IN NA VEČJIH NADMORSKIH VIŠINAH
Aleksander Kelnerič, 2016, diplomsko delo

Opis: Privlačnost in mističnost gorskega sveta sta že od nekdaj prebujali radovednost človeka. Prvi pristopniki so neobljuden in na prvi pogled neprehoden gorski svet spoznavali bodisi zaradi vsakdanjih potreb, ker so v njem iskali hrano za preživetje, pa tudi zaradi radovednosti in vznemirljivosti raziskovanja novih, še neodkritih področij. Številni naravoslovno usmerjeni izobraženci, ki so se zavedali pomembnosti odkrivanja višje ležečega gorskega sveta, so za osvajanje do tedaj neprehodnih območij najemali izkušene domačine – prve vodnike. Oblikovanje združenj, organizacij in skupin, ki so razvijale svoja prepričanja in poglede na gorski svet, je pripeljal do vodništva, ki se je sčasoma razvilo vse do današnjega stanja, torej do zahtevnih plezalno vodenih tur. Postopoma so se oblikovala znanja in se razvijali postopki vodenja, z njimi pa se je hkrati izpopolnjevala in razvijala tudi potrebna oprema, obleka, obutev, pripomočki. Četudi se je kdaj in kje zmanjšal vpliv gorskega sveta na obiske, so gore ostale enako velike, mogočne in privlačne. Se je pa večal obseg znanj vodnikov in oblikoval lik današnjega vodnika. Njegovo delo postaja zaradi družbene ureditve in socialnega prostora vse težje, saj se v veliko primerih ukvarja z vodenimi kot »oče in mati s svojim otrokom«. Natančneje povedano se vodnik obnaša do vodenega »v rokavicah« in mu nudi vse potrebne usluge, seveda do neke meje in odvisno od svojega znanja in izkušenj. Meje določajo vsakemu vodniku kategorije, ki jih je osvojil. Poleg tega mora biti vsak vodnik dovolj samokritičen do sebe, da lahko presodi, kje, koga in kako je sposoben varno in prijetno voditi. Procesi izobraževanja vodnikov (planinskega vodnika, mladinskega planinskega vodnika, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika) so do določene mere (z vidika varnosti vodenja) poenoteni in znanja enaka ali podobna. Razlikujejo se le po zahtevnosti in količini, kar je vezano na zahtevnost ture, ki jo vodnik vodi. Je pa vsak vodnik edinstven, ima svoje poglede in uporablja metode, ki so se mu z leti razvile. Z večanjem zahtevnosti tur se metode in pogledi različnih vodnikov zbližujejo, saj se s tem, ko postaja tura težja, maneverski prostor zmanjšuje, odločitve vodnikov pa postajajo vse bolj podobne in enake. V diplomski nalogi so opisani različni vidiki in postopki vodenja po težkih brezpotjih, v težavnejših razmerah in po zahtevnejšem terenu, za kar potrebuje vodnik vsa svoja znanja in sposobnosti, ki si jih je pridobil v preteklosti, vse izkušnje, avtomatika in učinkovitost odločitev. Tako postane vodena tura lepa, varna in privlačna za oba, za vodnika in klienta, saj vodeni načeloma ne zazna tistega, kar otežuje ali celo ogroža turo. To velja za profesionalne gorske vodnike, pa tudi za nekatere planinske vodnike, ki delujejo na prostovoljni bazi. Uspeh vodene ture pomeni uspešno nadaljevanje vodniškega dela. Posebno zahtevno je vodenje otrok in mladine, saj se je potrebno poglobiti v njihovo razmišljanje in spoznavanje gorskega sveta. To nalogo dobro opravljajo Mladinski planinski vodniki (izobraževalni tečaji za mladinske planinske vodnike Mladinske komisije pri PZS danes sicer več ne obstajajo), po sedanjem izobraževanju vodniki Planinske Zveze Slovenije. Zaradi sprememb v programu in načinu izobraževanja, ki se je približal profesionalnim gorskim vodnikom, sta postala način in pristop izobraževalnih metod preveč okorna in neprilagojena vodenju otrok in mladine. Tako pokriva spekter vodnikov celotno populacijo od otrok, mladine, odraslih do starejših oseb, zato je nujno vzdrževati in nadgrajevati vsako področje vodništva. Gore namreč obiskujejo vse generacije. Želje pohodnikov so lahko zelo različne. Primerno izobraženi in strokovno podkovani vodniki lahko vodenemu uresničijo marsikatero željo po osvojitvi določenega cilja in pripomorejo, da se zadovoljen in nepoškodovan vrne v dolino.
Ključne besede: brezpotja, metodologije dela, metodologije vodenja, izkušnje, izobraževanje planinskih vodnikov, planinska tehnika, poznavanje terena, psihologija vodenja, taktika vodenja, tehnična znanja, težji teren, večja nadmorska višina, vodenje, vodniki, vodništvo, vrvna tehnika, zahtevni teren
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 583; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

10.
ANALIZA STRATEŠKEGA PLANIRANJA INFORMATIKE V SLOVENSKIH PODJETJIH
Blaž Sternad, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izvajanje in prisotnost strateškega planiranja informatike (v nadaljevanju SPI) v slovenskih podjetjih. Glavni cilj je predstavljala izvedba anketne raziskave in analiza dimenzij modela raziskave. Najprej smo predstavili predelano literaturo SPI, kjer smo izpostavili pomembnost planiranja IS/IT, opisali postopek izvajanja SPI ter določili najpogostejše probleme za neuspeh SPI. Ugotovili smo pomembnost povezave s poslovanjem in izvedli analizo uspešnosti SPI. Kot osrednji del smo izvedli raziskavo, kjer smo ugotovili, da je izvajanje SPI v slovenskih podjetjih zaskrbljujoče. Po podrobnejši predstavitvi analize rezultatov raziskave in primerjavi rezultatov z ugotovitvami drugih raziskav smo delo zaključili z analizo rezultatov raziskave slovenskih podjetij, ki SPI ne izvajajo.
Ključne besede: strateško planiranje informatike (SPI), strateški načrt informatike, metodologije in tehnike SPI, uspešnost SPI, proces izvajanja SPI, povezava SPI s poslovanjem, stanje SPI v slovenskih podjetjih, prispevek SPI k poslovni uspešnosti.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici