1. Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetjaLeja Guzelj, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije.
V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 1216; Prenosov: 207
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. |
3. |
4. Razvoj večkriterijskega modela za oceno načina pridelave zelenjave v zaščitenem prostoruSilvo Pozderec, 2012, magistrsko delo Opis: Raziskava je v prvi vrsti temeljila na razvoju tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za integrirano pridelavo zelenjave, njene preusmeritve ter ekološko pridelavo tržno zanimivih zelenjadnic (paprika, solata, solatne kumare) v zaščitenem prostoru. S pomočjo razvitih simulacijskih modelov so se v nadaljevanju ocenjevali najpomembnejši ekonomski parametri za posamezno zelenjadnico pri različnem načinu pridelave. Rezultati simulacije so bili dovolj kakovostna informacijska osnova za nadaljnji razvoj odločitvenega modela. Parametri, pridobljeni s pomočjo simulacijskega modela, so nadalje predstavljali vhodne podatke za razvoj večkriterijskega odločitvenega modela. Drugi cilj raziskave je bil razvoj večkriterijskega odločitvenega modela za kvalitativno oceno načina pridelave zelenjave tržno zanimivih zelenjadnic v zaščitenem prostoru. Za pomoč pri vrednotenju pridelave zelenjave v zaščitenem prostoru je bil razvit model na podlagi metode DEX. Rezultati vrednotenja kažejo, da so sprejemljivi vsi trije pridelovalni načini. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je integrirana pridelava zelenjave ekonomsko bolj upravičena kot pridelava v času preusmeritve in da je ekološka pridelava ekonomsko bolj upravičena kot integrirana pridelava. Z analizo občutljivosti razvitega modela smo ugotovili, da kmetijske subvencije nimajo velikega vpliva na končni finančni rezultat posameznega pridelovalnega načina v obdobju preusmeritve ter integrirane pridelave.
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski modeli, večkriterijska analiza, DEX metodologija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 2781; Prenosov: 279 (1 glas)
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. MODEL ZA OCENO PRIMERNOSTI PROGRAMSKE OPREME V ZAVAROVALNICIAvgust Drol, 2010, magistrsko delo Opis: Večparametrski modeli so koristen pripomoček pri ocenjevanju programske opreme za zavarovalništvo, saj imamo opravka z velikim številom dejavnikov, ki vplivajo na odločitev in veliko število rešitev, med katerimi se odločamo. Večparametrski modeli nam pri tem omogočajo večjo preglednost in sistematičnost samega postopka pri oceni programske opreme za zavarovalništvo.
Zgrajeni model za oceno programske opreme v zavarovalništvu nam omogoča večjo natančnost, strukturiranost in sistematičnost v fazi vrednotenja ter enakovredno obravnavo variant. Model omogoča vzpostavljanje prioritet, možnosti analiz, simulacij, je enostaven, prilagodljiv in uporaben tudi v manj strukturiranih situacijah ob nepopolnih podatkih.
Model predstavlja učinkovito orodje, ki omogoča lažje obvladovanje kompleksne ocene programske rešitve v zavarovalništvu. Moramo pa se zavedati, da model predstavlja le orodje za lažjo oceno, končna odločitev pa je na strani odločevalca.
Ključne besede: zavarovalništvo, večparametrsko odločanje, metodologija DEX, programsko orodje DEXi, informacijski sistem v zavarovalništvu.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2011; Ogledov: 2231; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,81 MB) |
