Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: V predmetnem delu smo se ukvarjali z vprašanjem uporabe indeksa SEECGAN na primeru družb z omejeno odgovornostjo. Indeks SEECGAN je metodologija za merjenje in ugotavljanje kakovosti korporativnega upravljanja podjetij, vendar je po svoji naravi in vsebini primarno prilagojen za javne delniške družbe. V Sloveniji v zadnjih letih opažamo trend zmanjševanja števila delniških družb. Zadnjih deset let se je število delniških družb zmanjšalo z 825 na 358, hkrati pa se povečuje število družb z omejeno odgovornostjo, ki spadajo med največje družbe v državi po obsegu prihodkov ali dobička. Tako so med petimi največjimi kar tri družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju tudi: d. o. o.). Zaradi povečevanja pomembnosti d. o. o. jev v korporativnem svetu se postavlja vprašanje, ali je mogoče indeks SEECGAN uporabiti tudi za d. o. o. je in kakšne smiselne prilagoditve indeksa SEECGAN je treba opraviti, da bi zajel specifike narave d. o. o. ja, ki so na nekaterih področjih bistveno drugačne od delniških družb zaradi pravne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Namen raziskave je bil identificirati in analizirati razlike med delniško družbo in d. o. o. jem z vidika sklopa tem in vprašanj indeksa SEECGAN, ki so relevantna za področje korporativnega upravljanja, ter ugotoviti, ali in kako je mogoče indeks SEECGAN prilagoditi, da bo smiselno ustrezno zaobjel tudi d. o. o je in njihove specifike. V nalogi smo kritično komentirali posamezna vprašanja indeksa SEECGAN z vidika njegove primernosti in ustreznosti z vidika d. o. o. jev, pri predlogih prilagoditev vprašanj indeksa pa smo izhajali predvsem iz Kodeksa upravljanja za nejavne družbe in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Ugotovili smo, da bi bilo treba vsa vprašanja indeksa oblikovati tako, da bi bila jasna in enoznačna ali pa bi bilo jasno razvidno, kako naj se vprašanje točkuje ter ali je možna alternativna ali kompozitna sestava vprašanja in odgovora. Pri predlaganih prilagoditvah vprašanj smo ugotovili, da so prilagoditve v glavnem možne, vendar ne pri vsakem vprašanju indeksa. Podali smo tudi oceno, da Kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki naj bi sicer bil uporaben za vse vrste nejavnih družb, ni povsem optimalen za najmanjše (mikro) enoosebne d. o. o. je, saj še vedno predvideva precej nesorazmernih obvez za take mikro družbe. Za velike, srednje in majhne družbe z omejeno odgovornostjo, ki imajo več družbenikov, pa je indeks SEECGAN s prilagoditvami lahko uporaben, saj omogoča medsebojno primerjavo med d. o. o. ji in tudi relativno dobro primerjavo z delniškimi družbami.
Ključne besede: indeks SEECGAN, metodologija SEECGAN, družba z omejeno odgovornostjo, korporativno upravljanje, kakovost upravljanja
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 477; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,60 MB)

Opis: Za zagotavljanje večje cestnoprometne varnosti inženirji nenehno stremimo k novim sodobnim pristopom in metodologijam. Da bi razumeli, kako ključno je nenehno izboljševanje cestnoprometne varnosti, smo le-to prikazali s kratko statistično analizo stanja danes v RS in EU. Z večanjem cestnoprometnega sistema in uporabnikov po svetu le-ta kaže vedno večje številke smrtnih žrtev, zato moramo biti še bolj natančni in strokovni pri snovanju novih povezav v RS. Magistrsko delo predstavlja metodologijo »HSM« iz ZDA, ki je nastala kot skupek več znanstveno-raziskovalnih strokovnih in inženirskih znanj v obliki priročnika z naslovom »Highway safety Manual« (I. edicija). Podrobneje smo predstavili vsebinsko delitev metodologije »HSM«, in sicer na dele A, B, C in D ter nadalje na posamezna poglavja. Izpostavili smo ključno iz metodologije »HSM«; zgodovino in nastanek, ciljne uporabnike, strukturo priročnika, opozorila pred uporabo, namen priročnika, souporabo z drugim gradivom, dostopnost, razvoj in napovedi nove izpopolnjene II. edicije. Implementacijo posameznih delov metodologije »HSM« smo prikazali skozi študije primerov in različne primere problemov. Kot rezultat raziskave smo podali inženirski pogled na celostno implementacijo metodologije »HSM«, vključno z učinki in njenimi pomanjkljivostmi v državah EU. Po prikazani vsebini in razumevanju metodologije »HSM« smo ugotovili, da je mogoča široka kvantitativna analiza in implementacija v cestnoprometni sistem v RS. Zaključili smo, da bi zaradi vsestranske uporabe le-ta postala nov pripomoček prometnih inženirjev v RS ter tako zadovoljila naša inženirska pričakovanja in dolgoročno pripomogla k izboljšanju cestnoprometne varnosti v državi.
Ključne besede: cestnoprometna varnost, metodologija, HSM, implementacija, kvantitativna analiza
Objavljeno v DKUM: 31.12.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,70 MB)

Opis: Diplomsko delo je namenjeno izdelavi metodologije, ki bo poenostavila in skrajšala čas preračuna lastne cene rezervoarjev. Za to je potrebno dobro poznavanje tehnoloških postopkov in načinov dela v podjetju. Prepoznati je bilo treba ključne dejavnike, ki vplivajo na ceno izdelka, kot so: oblika, število priključkov, število dodatnih zvarov, kontrolne odprtine, kompleksnost izdelka, število pregrad in način varjenja.
Ključne besede: Metodologija, polimeri, varjenje, lastna cena
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 0

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 1216; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,70 MB)