| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo
Martina Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko delo
Patricija Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 921; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2060; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2585; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 2540; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
OBLIKE IN METODE DELA PRI PACIENTIH Z DEMENCO V OKVIRU ZDRAVSTVENE NEGE
Majda Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Demenca je težka življenjska preizkušnja za vse vpletene, za paciente z demenco, njihove svojce, prijatelje, sosede in strokovnjake. V bolnišničnem okolju smo prav medicinske sestre najpogosteje vključene v izvajanje aktivnosti pri pacientu z demenco, zlasti v okviru zdravstvene nege. Pogoj za celovit pristop pri delu s pacienti z demenco je poznavanje in razumevanje demence in težav, ki jih bolezen prinaša ter ustrezno prilagajanje aktivnosti njihovim zmožnostim na posamezni stopnji bolezni. Staranje družbe in rast števila obolelih za demenco pa prinašata zanimanje za nove pristope v zdravstveni negi teh oseb. Namen diplomskega dela je predstaviti oblike in metode dela pri pacientih z demenco ter na podlagi objavljenih člankov in raziskav ugotoviti, ali se omenjene oblike in metode vključujejo v aktivnosti zdravstvene nege in prispevajo k celostni obravnavi pacienta z demenco. V diplomskem delu, ki ima teoretični značaj, smo uporabili opisno metodo dela. Poznavanje načina življenja pacienta z demenco je ključnega pomena za njegovo obravnavo. Medicinske sestre, ki izvajajo aktivnosti zdravstvene nege s procesno metodo dela, z interakcijsko metodo dela prilagajajo ukrepe pacientovim zmogljivostim, potrebam in željam. Pri izbiri aktivnosti morajo paziti, da le-te niso prezahtevne, saj lahko izzovejo izgubo samospoštovanja, odpor, obupanost in posledično neuspeh, ali pa, da naloge niso prelahke, saj nimajo želenega učinka. Metode dela iz tujine, ki se uvajajo tudi pri nas, omogočajo, da se aktivnosti posamezniku prilagodijo glede na stadij bolezni. Psihosocialni ukrepi vključujejo prilagoditev okolja, komunikacijo primerno pacientu z demenco, multisenzorno stimulacijo. Pacienti z demenco, zlasti pa svojci, pričakujejo, da so osebe, ki sodelujejo z njimi, pozitivno naravnane in da imajo veliko mero empatije. Z ustreznim pristopom, komunikacijskimi veščinami in vseživljenjskim pridobivanjem novih znanj medicinska sestra pacientu z demenco zagotovi kakovostno in dostojno življenje.
Ključne besede: demenca, pacient, medicinska sestra, oblike in metode dela
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1994; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (427,67 KB)

7.
FILMSKA VZGOJA V PRVEM TRILETJU
Anja Pavšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Filmska vzgoja je vzgoja, ki obsega različne oblike in metode dela s filmom, ki potekajo zunaj in tudi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V okviru teh metod in oblik dela poteka obravnava animiranega filma, ki je ena izmed oblik animacije. Vključevanje filma v pouk predstavlja bolj aktualen in zanimiv vzgojno-izobraževalni proces, ki omogoča pridobitev kakovostnejšega znanja. Učenci pa se morajo za to, da bi to znanje pridobili, najprej naučiti aktivnega gledanja filmov. Na ta način bodo opazili vse podrobnosti, ki so pomembne za interpretacijo filma, saj je slednja zelo pomemben element filmske vzgoje. Omogoča, da učenci prepoznajo sporočilo filma in kaj vse vpliva na njegovo vsebino. Učenci so tako sposobni razlikovati med dobrim in slabim filmom. Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša filmska vzgoja, je ta v šolah še vedno zelo slabo zastopana. Več dejavnosti na tem področju izvaja Vzgojno-izobraževalni program Slon. Ta organizira izobraževanja učiteljev in tudi različne delavnice animiranega filma za otroke. Učitelji lahko tako pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za pouk filmske vzgoje, učenci pa svoja dela predstavijo na različnih festivalih animiranega filma, kar jih dodatno motivira. S filmsko vzgojo se odpira nov vidik poučevanja, ki bo v prihodnje vse bolj aktualen in prepoznaven. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, ali uporaba produktivne metode ustvarjanja animiranega filma vpliva na zaznavanje in razumevanje vloge in pomena posameznega segmenta animiranega filma ter s tem posredno na razvijanje recepcijske zmožnosti za gledanje filmov oziroma risank. Prav tako sem raziskala, kakšne so sposobnosti učencev za izdelavo animiranega filma.
Ključne besede: filmska vzgoja, metode in oblike dela, animirani film, interpretacija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 19.08.2016; Ogledov: 2075; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

8.
Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije
Katja Leva, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti in razvoj profesionalnosti pri učiteljih geografije smo v teoretičnem delu predstavili delo učitelja, značilnosti njegovega profesionalnega razvoja, njegov pomen, faze, modele in dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učitelja. Z anketnimi vprašalniki smo v raziskovalnem delu želeli preveriti dejanski položaj učiteljev geografije na področju profesionalnega razvoja, motive, ki vplivajo na odločitev za ta poklic, njihovo delovanje v različnih obdobjih službovanja ter njihovo neposredno profesionalno usposabljanje. Cilj raziskave je bil tako ugotoviti, kako se z delovno dobo razvija njihova profesionalnost. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učitelji geografije osnovnih in srednjih šol. Ugotovili smo, da so se anketiranci v večini odločili za poklic učitelja zaradi ljubezni in veselja do dela z otroki in da si želijo močnejši poudarek na izkustvenem učenju v času študija. Anketirani učitelji se udeležujejo seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja predvsem zaradi lastnega profesionalnega razvoja. Podatki, ki so bili zbrani z anketnimi vprašalniki, kažejo, da imajo anketirani učitelji geografije jasno izoblikovana mnenja o profesionalnem razvoju in se zavedajo njegovega pomena, kljub temu pa so nas opozorili na številne dileme v zvezi z njim.
Ključne besede: Profesionalni razvoj, učitelji geografije, študij geografije, oblike nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja, učni načrt, metode in oblike dela.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1063; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
ANALIZA INTEGRIRANE PRAKSE S PODROČJA PLESNE VZGOJE NA PREDŠOLSKI STOPNJI
Sanja Kladnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava področje plesne vzgoje na predšolski stopnji in je sestavljeno z dveh delov. Prvi del predstavlja teorija, ki opredeljuje vzgojno področje plesne vzgoje, značilnosti tega in vpliv, ki ga plesna vzgoja povzroča na gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka. V sklop razvoja teh dveh področij so vključene zakonitosti psihofizičnega razvoja pri gibalnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na gibalni in plesni razvoj. V delu je predstavljen tudi razvoj plesne sposobnosti ali plesnosti. Prav tako delo obravnava pomen spodbud in metod, ki vplivajo na razvoj plesnosti. Navedene in opisane so vrste gibalno-plesnih dejavnosti, vzgojna načela, oblike in metode dela, ki se jih poslužujemo pri plesni vzgoji. Pomemben del zajema načrtovanje vzgojnega dela na področju plesne vzgoje, v sklopu katerega se delo dotika kurikuluma za vrtce, kateri služi kot temelji dokument pri delu s predšolskimi otroki. Obravnavane so tudi teme, kot so načrtovalna obdobja na področju plesne vzgoje, dnevno načrtovanje priprav dejavnosti in metodični postopki. Podrobneje je v delo vključena tudi analiza vzgojnega dela s področja plesne vzgoje, ki je teoretično izhodišče za empirični del diplomskega dela. Teorijo diplomskega dela sklepa predstavitev študija predšolske vzgoje, ciljev, ki jih študentje morajo doseči tekom študija, praktičnega usposabljanja študentov in kompetenc, ki si jih študentje pridobijo ob zaključku študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Drugi, empirični, del diplomskega dela skozi posamezne dnevne priprave in analize dela, pridobljene na integrirani praksi, predstavlja vzgojno delo s področja plesa. V tem delu je moč opaziti dosego cilja, osvojitev plesne dramatizacije Janko in Metka, s pomočjo postopnih in sistematičnih priprav. Eksperimentalno skupino, vključeno v delo, predstavlja 21 otrok vrtca Borisa Pečeta, enote Bresternica, starih od tri do šest let.
Ključne besede: Ples, plesna vzgoja, plesnost, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, metode in oblike dela, načrtovanje plesnih dejavnosti, analize plesnih dejavnosti, študij predšolske vzgoje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 1696; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (945,92 KB)

10.
ODZIVANJE UČENCEV ZADNJE TRIADE OSNOVNE ŠOLE NA SODOBNA LIKOVNA DELA OB OGLEDU RAZSTAVE ARTEAST 2000+ V UGM
Sabina Košir, 2012, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge je osredotočena predvsem na muzejsko pedagogiko in njen razvoj vse do današnjih dni. Večjo pozornost bomo namenili sodobni umetnosti in njeni predstavnosti osnovnošolski populaciji. V teoretičnem delu naloge se bomo podrobneje posvetili razvoju muzejske pedagogike in predstavili sodobne likovne prakse ter njihov vzgojno-izobraževalni pomen. Raziskali bomo cilje muzejske pedagogike ter metode in oblike dela prenesli v prakso. V empiričnem delu diplomske naloge bomo s pomočjo anketnega vprašalnika ob razstavi del iz zbirke Arteast 2000+ v UGM, izvajali likovno delavnico, kjer bodo otroci izražali svoje občutke in mnenja o določenih umetniških delih. Zanimal nas bo čustveni odziv na umetniška dela in njihove avtorje, in sicer pred pogovorom o njih in po njem. Analiza pridobljenih podatkov in njihova interpretacija prikazujeta primernost uvajanja sodobnega likovnega prakticiranja v muzeje in galerije.
Ključne besede: muzejska pedagogika, metode in oblike dela, sodobna umetnost, konceptualna umetnost, kriteriji za izbiro sodobnih umetniških del.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2710; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

Iskanje izvedeno v 3.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici