| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 2005; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici