| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Definicija ključnih pojmov na področju vinskega turizma
Luka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: projekt, predpostavke, omejitve, metode dela
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Projekt po poti modre frankinje
Luka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: projekt, predpostavke, omejitve, metode dela
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu : diplomsko delo
Tatjana Grosek, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu zajema teoretični in praktični del, v katerem so preizkušene metode dela z lutko v vrtcu. V teoretičnem delu smo najprej predstavili različne teorije in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutko, vpliv lutke na razvoj otroka in kaj početi z lutko v vrtcu, oziroma zakaj je njena uporaba pomembna. Sledijo tri poglavja, kjer predstavimo namen in cilje diplomske naloge ter metodologijo, kateri sledi praktični del. V praktičnem delu smo s pomočjo priprav preizkusili metode dela z lutko. Rdeča nit je bila lutka Gaja, ki je s svojimi sporočili otroke vodila skozi celotne dejavnosti diplomske naloge. Z Gajo so tako otroci spoznali še druge tehnike lutk, njihovo izdelavo in lutkovno predstavo.
Ključne besede: otrok, lutka, ustvarjalnost, metode dela z lutko
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

4.
Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo
Martina Jazbec, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Ključne besede: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Opismenjevanje otrok z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju: študija primera : magistrsko delo
Patricija Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na razvijanje sporazumevanja pri otrocih z motnjo avtističnega spektra s pridruženo motnjo v duševnem razvoju. Želeli smo ugotoviti učinkovitost pomoči pri sporazumevanju otrok, ki so vključeni v individualiziran program knjižničarstva, ki se izvaja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja v ZUDV Dornava. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi sporazumevanje, opismenjevanje, motnja avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju. V empiričnem delu sta predstavljeni kvantitativna in kvalitativna raziskava o razvijanju predopismenjevalnih in opismenjevalnih zmožnostih pri otrocih z MAS z motnjo v duševnem razvoju. V kvantitativni raziskavi so sodelovali trije otroci, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja. Z različnimi metodami in oblikami dela smo z njimi načrtno razvijali posamezna področja, kot so poznavanje črk, fonološko zavedanje, orientacija in grafomotorika, interes za branje/poslušanje, sposobnost predvidevanja, saj je potreba po sporazumevanju z drugimi ena osnovnih človekovih potreb. Sposobnosti izražanja potreb in želja, zahtevanja pomoči, odzivanja na pogovor drugih so pomembne pri vseh, saj nam dajejo možnost, da obvladamo svoje okolje, in so sredstvo, da se iz okolja čim več naučimo. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest učiteljic, ki s temi učenci vsakodnevno delajo. Zanimalo nas je, kako poteka njihova verbalna komunikacija, katere metode in oblike dela pri svojem delu uporabljajo, katero vrsto pomoči najpogosteje uporabijo, kaj menijo o individualiziranem programu knjižničarstvo, ki otrokom omogoča dodatno razvijanje sporazumevalnih veščin. Rezultati analize so pokazali, da so učenci z načrtnim in s strukturiranim, ponavljajočim se delom napredovali. Intervjuvanke so potrdile, da je individualiziran program kakovosten in učencem pomaga pri boljšem sporazumevanju z okoljem.
Ključne besede: sporazumevanje, motnje avtističnega spektra, motnja v duševnem razvoju, opismenjevanje, metode in oblike dela
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 778; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Spoznavanje čustev s pomočjo lutk : diplomsko delo
Rebeka Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo lutk obsega teoretični in praktični del, v okviru katerega smo izvedli projekt spoznavanja čustev z lutkovno-gledališkimi dejavnostmi. V teoretičnem delu so predstavljene lutke na splošno in vrste lutk. Osredotočili smo se tudi na metode dela z lutkami oz. uporabo lutke v vzgojno izobraževalnem procesu ter na vpliv lutk na različna področja otrokovega razvoja. Opisali smo tudi, na kakšen način uporabljamo lutko v prvem in drugem starostnem obdobju in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Opisali smo tudi posamezna temeljna čustva, kot so veselje, jeza, žalost, strah in kompleksno čustvo sram. Vsa ta čustva smo nato vključili v praktični del. V praktičnem delu smo predstavili projekt, ki je obsegal sedem dni dejavnosti za otroke. Pred začetkom projekta smo otroke vprašali o čustvih in njihovem poznavanju le-teh. Prav tako smo to storili po zaključenem projektu ter tako dobili vpogled v njihov napredek. Priprave za posamezne dejavnosti so zasnovane tako, da smo vključili različne metode dela z lutko in različne lutkovno-gledališke dejavnosti. Ob koncu projekta smo prišli do ugotovitev, da so otroci bolje poznavali čustva. Znali so jih poimenovati in izraziti (z mimiko, kretnjami, besedami).
Ključne besede: Lutke, metode dela, čustva.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

8.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Čeh Hrga, 2020, diplomsko delo

Opis: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 955; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (760,55 KB)

9.
Lutka zmore vse
Urška Leš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo stremi k izvajanju dejavnosti z lutkami v smislu, da bi se vzgojitelji in drugi strokovni delavci pogosteje posluževali dela z lutko v otrokovem vsakdanu. Predvsem želimo opozoriti na pozitivne učinke dela z lutko, vpliv na dnevno rutino v vzgojno-izobraževalnih institucijah in navsezadnje tudi doma, ko je otrok v stiku z družino in prijatelji. Med drugim smo se osredotočili na samega lutkarja in lutkarstvo, tekom prebiranja diplomskega dela pa bo mogoče spoznati vrste lutk in metode dela z njimi. Predstavili smo tudi, kako lutka vpliva na vzgojo, v katere vidike vzgoje posega in predvsem kdo je tisti, ki je za delo z lutkami zaslužen in tako vpliven na vzgojo otrok. Ker poznamo različne vrste kot tudi metode lutk, lahko z lutkovnimi dejavnostmi pričnemo že v jasličnem oddelku. Lutka naj otroka spremlja v njegovem vsakdanu ter ga že ob prestopu vrat igralnice lepo pozdravi in ga preko različnih aktivnosti pospremi vse do takrat, ko bo otrok odšel domov. Lutka naj to počne znova in znova, s čimer dosežemo zaupanje tako med otrokom in lutko kot med otrokom in vzgojiteljem, hkrati pa pomembno vplivamo na razvoj samopodobe, razvijanje socialnih odnosov, odpravljanje razvojnih težav otrok ter na sodelovanje med družino, vrtcem in otrokom.
Ključne besede: lutka, delo z lutko, vrste lutk, metode dela z lutkami, vzgoja, lutkarstvo, starši, vrtec
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1277; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (845,40 KB)

10.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1752; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici