| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

2.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu
Nina Čeh Hrga, 2020, diplomsko delo

Opis: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Objavljeno: 05.05.2020; Ogledov: 283; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (760,55 KB)

3.
Lutka zmore vse
Urška Leš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo stremi k izvajanju dejavnosti z lutkami v smislu, da bi se vzgojitelji in drugi strokovni delavci pogosteje posluževali dela z lutko v otrokovem vsakdanu. Predvsem želimo opozoriti na pozitivne učinke dela z lutko, vpliv na dnevno rutino v vzgojno-izobraževalnih institucijah in navsezadnje tudi doma, ko je otrok v stiku z družino in prijatelji. Med drugim smo se osredotočili na samega lutkarja in lutkarstvo, tekom prebiranja diplomskega dela pa bo mogoče spoznati vrste lutk in metode dela z njimi. Predstavili smo tudi, kako lutka vpliva na vzgojo, v katere vidike vzgoje posega in predvsem kdo je tisti, ki je za delo z lutkami zaslužen in tako vpliven na vzgojo otrok. Ker poznamo različne vrste kot tudi metode lutk, lahko z lutkovnimi dejavnostmi pričnemo že v jasličnem oddelku. Lutka naj otroka spremlja v njegovem vsakdanu ter ga že ob prestopu vrat igralnice lepo pozdravi in ga preko različnih aktivnosti pospremi vse do takrat, ko bo otrok odšel domov. Lutka naj to počne znova in znova, s čimer dosežemo zaupanje tako med otrokom in lutko kot med otrokom in vzgojiteljem, hkrati pa pomembno vplivamo na razvoj samopodobe, razvijanje socialnih odnosov, odpravljanje razvojnih težav otrok ter na sodelovanje med družino, vrtcem in otrokom.
Ključne besede: lutka, delo z lutko, vrste lutk, metode dela z lutkami, vzgoja, lutkarstvo, starši, vrtec
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (845,40 KB)

4.
Šolski vrt kot raziskovalna učilnica
Nina Levart, 2018, magistrsko delo

Opis: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici. Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 855; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

5.
Medgeneracijske razlike v procesu iskanja zaposlitve
Nataša Šušteršič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Prihod novih generacij vpliva na delovna mesta, zato se trg dela neprestano spreminja. Na trgu dela se uresničuje proces zaposlovanja, katerega element je tudi iskanje zaposlitve. Iskalci zaposlitve smo različnih starosti, v različnih življenjskih obdobjih smo pridobili drugačne izkušnje, različno se tudi razvijamo in ravno to v največji meri vpliva na razvrščanje ljudi v generacije. Generacije se med seboj razlikujejo po značilnostih, sposobnostih in vrednotah njenih pripadnikov. Okoliščine, ki vplivajo na generacije, vplivajo na odnos do dela, odnos do delovnega okolja in odnos do sodelavcev. Medgeneracijska komunikacija je zato še kako pomembna.
Ključne besede: trg dela, zaposlovanje, iskanje zaposlitve, metode iskanja zaposlitve, medgeneracijske razlike
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Načini iskanja zaposlitve med mladimi
Eva Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali načine iskanja zaposlitve med mladimi. Iskanje zaposlitve je tema, ki je v današnjem času, ko situacija na trgu dela ni enostavna, zelo pomembna. Opisali smo značilnosti trga delovne sile, značilnosti mladih in dejavnike, ki vplivajo na položaj mladih na trgu delovne sile. Opisali smo tudi metode iskanja dela. Raziskavo smo izvedli na območju Radomelj in okoliških krajev, ki spadajo v občino Domžale. V raziskavi nas je predvsem zanimalo, katero skupino metod, pasivne ali aktivne, mladi v največji meri uporabljajo pri iskanju zaposlitve. Zanimalo nas je tudi v kolikšni meri se mladi poslužujejo mreženja ter v kolikšni meri je razširjena uporaba spletnih socialnih omrežij med mladimi. Ugotovili smo, da med mladimi prevladuje uporaba pasivnih metod. Med aktivnimi pa v največji meri uporabljajo mreženje, kateremu mladi pripisujejo kar precejšnji pomen. Kljub zavedanju pomembnosti uporabe spletnih socialnih omrežij kot orodij, s katerimi širimo svojo mrežo poznanstev, mladi spletna socialna omrežja s tem namenom pregledujejo le redko.
Ključne besede: mladi, trg dela, zaposlovanje, metode iskanja zaposlitve, mreženje
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 538; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Otroške risbe kot pomoč pri prepoznavanju spolnih zlorab
Maša Kališek, 2018, magistrsko delo

Opis: Dejanskega obsega spolnih zlorab ne poznamo, saj jih veliko ostaja neprijavljenih. Spolna zloraba je za otroka težka izkušnja, ki na njem pušča posledice in vpliva na njegov razvoj. Pridobivanje materialnih in osebnih dokazov pri spolni zlorabi je oteženo, zato je pregon težak. Raziskovalci so v zgodnjih osemdesetih letih objavili poročila o tem, kako risbe spolno zlorabljenih otrok vsebujejo določene značilnosti, ki jih ločijo od risb nezlorabljenih otrok. Študije risb spolno zlorabljenih otrok se osredotočajo predvsem na risbe človeških figur in kinetične risbe. V magistrskem delu so uporabljeni sekundarni viri in analizirane so dosedanje raziskave ter študije na temo otroških risb. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del predstavlja opredelitev pojma spolne zlorabe in preiskovalnega intervjuja, v drugem delu so podrobneje preučeni načini, s katerimi lahko otroška risba pripomore pri prepoznavanju spolne zlorabe, tretji del pa predstavlja razpravo. Glavne ugotovitve dela so, da so otroške risbe lahko v pomoč, če jih razumemo kot znake, da bi se lahko dogajalo nekaj posebnega. Smiselno je raziskati, zakaj je otrok narisal nekaj nenavadnega, tako, da ga preprosto vprašamo. Vendar pa otroške risbe niso zanesljivi indikatorji, niti dokazi, za obstoj spolne zlorabe. Raziskave jasno kažejo, da je risanje vprašljiva tehnika, ki ima nezadostno veljavnost, zato jo lahko odsvetujemo za odkrivanje spolnih zlorab. Za uporabo otroških risb v primerih spolnih zlorabah so potrebne nadaljnje, metodološko ustrezne raziskave.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovanje, metode, risanje, otroške risbe, magistrska dela
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 591; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Vpliv izbranih učnih metod in oblik na učne rezultate pri pouku geografije v 7. razredu osnovne šole
Lana Matjašič Filipič, 2016, magistrsko delo

Opis: Geografsko izobraževanje je za družbo izjemnega pomena. Zaradi svoje izjemno široke izobraževalne vsebine je geografija tako naravoslovna kot družboslovna veda. Za uresničevanje ciljev pri predmetu geografija so izjemnega pomena pristopi k učenju in poučevanju geografije. Za pouk geografije je pomembno, da ne temelji zgolj na učenju in pomnjenju dejstev. Pomembno je, da učenci pri pouku geografije s pomočjo raziskovalnega dela samostojno prihajajo do spoznanj na področju zakonitosti v naravi in družbi. V teoretičnem delu smo predstavili predmet geografije v osnovni šoli z vidika izobraževalnih ciljev in vsebin, ki so zapisani v učnem načrtu za predmet geografija v osnovni šoli. S teoretičnega vidika smo osvetlili učne oblike in metode pouka. Poudarili smo tiste učne oblike in metode, ki so posebej značilne za pouk geografije. V empiričnem delu nas je zanimalo, pri kateri od izbranih učnih oblik so učenci dosegli najvišji učni rezultat. Ugotovili smo, da so najvišji učni rezultat dosegli pri frontalni učni obliki pouka z uporabo računalnika kot učnim sredstvom. Do učnega rezultata pri pouku geografije smo prišli z merjenjem in vrednotenjem znanja. Prav je, da proces vrednotenja zaključimo s povratno informacijo, ki učitelju služi za nadaljnje načrtovanje in izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, učencu pa za analizo lastnega znanja in postavitev ciljev za nadaljnje delo. Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, proces, preverjanje, ocenjevanje in vrednotenje.
Ključne besede: geografija, geografsko izobraževanje, učenje, učne oblike, učne metode, učni proces, preverjanje, ocenjevanje, vrednotenje, magistrska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

9.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 1180; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 856; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici