| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE RUTINA V SUBKRITIČNI VODI Z METODO ODZIVNIH POVRŠIN
Anja Palko, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature, časa in koncentracije) na hidrolitsko sposobnost subkritične vode na osnovnem primeru diglikozida kvercetina – rutina. S pomočjo načrtovanja eksperimentov ter metodologije odzivnih površin smo skušali poiskati optimalne reakcijske parametre pri katerih dobimo najvišji izkoristek hidrolize rutina v kvercetin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko-temperaturnem, visoko-tlačnem avtoklavu v inertni (dušikovi) atmosferi pri pogojih, ki smo jih v naprej določili z uporabo računalniškega programa Design-Expert 7.0. S pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti smo določili koncentracijo kvercetina ter drugih produktov hidrotermične degradacije po obdelavi s subkritično vodo. Z uporabo metodologije odzivnih površin smo dobljene rezultate optimizirali in določili optimalne parametre, ki prispevajo k najvišjemu izkoristku kvercetina.
Ključne besede: Subkritična voda, Hidrotermična degradacija, Rutin, Hidroliza, Centralno kompozitni načrt, Metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1082; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

2.
Optimiranje konstant PID regulatorjev za kaskadno regulacijo nivoja tekočin z metodologijo odzivnih površin
Žiga Šrot, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko regulacije nivoja tekočin v rezervoarju s kaskadno regulacijo. Regulacija nivoja v rezervoarju zahteva obvladovanje procesa z integracijsko aktivnostjo in taki procesi so z vidika regulacije težko obvladljivi. Glavni problem diplomskega dela je, kako določiti konstante regulatorjev kaskadne regulacije, da dosežemo hiter in stabilen odziv sistema na motnjo ali spremembo referenčne vrednosti regulirane spremenljivke. Eksperimentalno delo je potekalo na demonstracijski napravi RT 674 proizvajalca Gunt GmbH. Eksperimente smo izvedli v skladu z I-optimalnim eksperimentalnim načrtom. Za merilo učinkovitosti regulacijskega sistema smo izbrali metriki: integral absolutne napake in integral časovno utežene absolutne napake. Z metodo odzivnih površin smo razvili polinomska modela, ki opisujeta funkcijsko odvisnost med izbranima metrikama in vrednostmi konstant regulatorjev. Optimalne vrednosti konstant regulatorjev smo določili z minimiranjem vrednosti obeh metrik. Rezultati potrjujejo hipotezo diplomskega dela, da lahko z izvedbo relativno majhnega števila eksperimentov, ki so v skladu z ustreznim eksperimentalnim načrtom, in uporabo metodologije odzivnih površin, določimo vrednosti konstant PID regulatorjev primarne in sekundarne zanke, ki omogočajo učinkovito kaskadno regulacijo nivoja tekočin.
Ključne besede: regulacija nivoja tekočin, kaskadna regulacija, uglaševanje regulatorjev, eksperimentalni načrt, metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici