1. Empirična analiza vpliva makroekonomskih spremenljivk na kriminaliteto v izbranih državahEva Pavčnik, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu proučujemo kriminaliteto, pri čemer smo izpostavili ekonomske vidike. Kriminaliteta je interdisciplinarna veda, ki združuje psihološke, sociološke, biološke, pravne, ekonomske in druge vidike, zaradi česar je pomembno celovito poznavanje problematike. V teoretičnem delu smo najprej opisali, kaj kriminaliteta predstavlja in kakšni so načini merjenja. Nato smo predstavili različne teoretične vidike in obravnave kriminalitete, ki se med sabo povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. V skladu s teoretičnimi nastavki smo analizirali, kako makroekonomski dejavniki posredno in neposredno vplivajo na pojavnost kriminala v družbi. Izvedli smo tudi pregled empiričnih študij ter podali kratek oris značilnosti kriminalitete na Finskem, na Poljskem in v Sloveniji. V nadaljevanju smo za izbrane države izvedli še empirično ekonometrično analizo s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Kot odvisno spremenljivko smo izbrali število obsojenih oseb, med pojasnjevalne pa smo vključili stopnjo brezposelnosti, inflacijo in vladne izdatke za policijske storitve. Pri stopnji brezposelnosti in inflaciji smo, skladno s teorijo, ugotovili pozitivno korelacijo. Pri vladnih izdatkih za policijo smo v vseh treh modelih dokazali statistično značilne negativne vplive na število obsojenih oseb. Ugotovitev podpira logiko racionalnega ekonomskega modela, ki predvideva, da ima povečan nadzor odvračilni učinek, saj so stroški oziroma tveganje prijetja višji.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, kriminaliteta, makroekonomski kazalci, Finska, Poljska, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. Ekonometrična analiza potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in NorveškemLarisa Majerič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo potrošne funkcije na Danskem, Švedskem in Norveškem, ki predstavlja pomemben makroekonomski dejavnik. Teoretična izhodišča izhajajo iz sodobnih kot tudi klasičnih teorij potrošnje avtorjev Keynes, Fisher, Modigliani in Friedman, kateri so vsi pomembno prispevali k razumevanju ekonomije in pomenu potrošnje. Avtorji poudarjajo vpliv razpoložljivega dohodka, varčevanja gospodinjstev in pričakovanj na oblikovanje potrošnih vzorcev. Analitični del temelji na kvartalnih podatkih v izbranem obdobju od leta 2000 do leta 2023, kjer so bili z uporabo metode najmanjših kvadratov, ocenjeni regresijski modeli posameznih izbranih držav. V okviru empirične analize so bile preverjene ključne predpostavke linearnega regresijskega modela, vključno z normalno porazdelitvijo, multikolinearnostjo, heteroskedastičnostjo in avtokorelacijo. Za preverjanje predpostavk so bili uporabljeni testi Jarque-Bera, Breusch-Pagan, White, Glejser, Durin-Watson kot tudi upoštevanje vrednosti variančno-inflacijskega faktorja. Rezultati potrjujejo, da je razpoložljivi dohodek statistično značilen dejavnik potrošnje v vseh treh državah, ob tem pa imajo zelo pomembno vlogo tudi razmere na trgu dela, katerih odziv je moč razbrati iz stopnje zaposlenosti in stopnje brezposelnosti. Danska in Švedska izkazujeta visoko stabilnost potrošnih vzorcev, medtem ko je potrošnja na Norveškem bolj volatilna, izrazito v časih kriznih razmer, predvsem zaradi vpliva cen energentov in nihanja obrestnih mer. Empirična analiza diplomskega dela potrjuje, da so dohodkovne spremenljivke ključen determinant potrošnje, hkrati pa je analiza pokazala, da se na ravni posameznih gospodarstev odražajo posebnosti makroekonomskega okolja, tudi med tako ekonomsko, politično, socialno, kulturno in zgodovinsko povezanimi državami kot so Danska, Švedska in Norveška.
Ključne besede: Potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, gospodinjstva, Danska, Švedska, Norveška.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. Ekonometrična analiza uvozne funkcije ZDA, Kanade in MehikeGašper Waldhütter, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uvozno funkcijo ZDA, Kanade in Mehike. Z ekonometričnim pristopom smo analizirali vpliv izbranih dejavnikov na gibanje realnega uvoza v posamezni državi. Predstavili smo uvozna gibanja in strukturo uvoza za vsako izmed obravnavanih držav. Za oceno modelov smo uporabili metodo najmanjših kvadratov in preverili njihovo ustreznost z ekonometričnimi testi. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili indeks industrijske proizvodnje, neposredne tuje investicije, realni efektivni devizni tečaj, indeks svetovne negotovosti in uvoz iz preteklega obdobja. Ugotovili smo, da so oblikovani modeli primerno specificirani, robustni in primerni za analizo obravnavane tematike. Rezultati kažejo, da so uvozne funkcije med državami različno oblikovane – na uvoz v ZDA vplivata predvsem manufaktura in tuje investicije, v Kanadi ima vpliv na uvoz realni efektivni devizni tečaj, v Mehiki pa ima pomemben negativen vpliv globalna negotovost.
Ključne besede: ekonometrična analiza, uvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, ZDA, Kanada, Mehika, realni uvoz
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (986,61 KB) |
4. Ekonometrična analiza izvozne funkcije izbranih držav Latinske AmerikeLina Jenšac, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava ekonometrično analizo modela izvoznih funkcij Brazilije, Čila in Kolumbije. V nalogi smo definirali in preučili izvoz, njegove dejavnike ter njegov vpliv na gospodarstvo in analizirali obstoječe predhodno izvedene empirične študije z obravnavanega področja. Izhodiščne četrtletne podatke za agregatni izvoz smo pridobili iz statističnih baz IMF in WUI. Specificirali smo tri linearne izvozne funkcije z odloženo spremenljivko, ki smo jih ocenili s pomočjo programa EViews, pri čemer je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS).
Pojasnjevalne spremenljivke izvozne funkcije Brazilije so indeks industrijske proizvodnje, realni izvoz blaga in storitev, odložen za eno obdobje, tuje neposredne investicije, odložene za štiri obdobja in slamnata spremenljivka. V izvozno funkcijo Čila smo vključili pojasnjevalne spremenljivke indeks industrijske proizvodnje, svetovni indeks negotovosti ter realni izvoz blaga in storitev odložen za eno obdobje. V izvozni funkciji Kolumbije pojasnjevalne spremenljivke predstavljajo indeks industrijske proizvodnje – proizvodni sektor, realni izvoz blaga in storitev Kolumbije, odložen za eno obdobje, indeks cen proizvajalcev in slamnata spremenljivka. Pojasnili smo osnovno deskriptivno statistiko, ocene regresijskih koeficientov, testirali smo ustreznost specifikacij in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Rezultati kažejo, da so v primeru Brazilije in Kolumbije vse izbrane pojasnjevalne spremenljivke statistično značilne, medtem ko je pri Čilu značilna zgolj pretekla vrednost izvoza. Modeli so bili preverjeni z različnimi ekonometričnimi testi, ki so razkrili težave s heteroskedastičnostjo v modelih Brazilije in Kolumbije, a potrdili veljavnost predpostavk OLS metode za Čile. Potrjene so bile tri hipoteze o vplivu specifičnih spremenljivk na izvoz v posameznih državah, četrta hipoteza o izpolnjevanju vseh OLS predpostavk pa je bila potrjena le za Čile.
Ključne besede: izvozna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, Brazilija, Čile, Kolumbija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,07 MB) |
5. Vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast: empirična analiza Avstrije, Finske in PoljskeAlja Bukovec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast, pri čemer izvajamo empirično analizo v treh državah – v Avstriji, na Finskem in Poljskem. V teoretičnem okviru diplomskega dela smo predstavili, kako obrambni izdatki vplivajo na gospodarsko rast, pojasnili stališča različnih ekonomskih šol o povečanju obrambnih izdatkov ter prikazali dva ekonomska modela, ki vsebujeta obrambne izdatke. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili gibanje obrambnih izdatkov in gospodarske rasti v analiziranih državah. Nato je sledil pregled dosedanjih empiričnih študij, ki potrjujejo tako pozitiven kot negativen učinek obrambnih izdatkov na gospodarsko rast. V zadnjem oziroma glavnem delu diplomskega dela je sledila empirična analiza, pri kateri smo s pomočjo metode najmanjših kvadratov analizirali vpliv obrambnih izdatkov na gospodarsko rast v Avstriji, na Finskem in Poljskem. Za vsako analizirano državo smo v regresijsko analizo poleg obrambnih izdatkov vključili tudi druge spremenljivke. Rezultati kažejo, da se ob povišanju obrambnih izdatkov gospodarska rast zmanjša v vseh analiziranih državah. Hkrati smo tudi ugotovili, da imajo bruto domače investicije pozitiven in statistično značilen vpliv na gospodarsko rast.
Ključne besede: obrambni izdatki, gospodarska rast, metoda najmanjših kvadratov, Avstrija, Finska, Poljska
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,78 MB) |
6. Empirična analiza dejavnikov gospodarske rasti v izbranih afriških državahNejc Nerad, 2025, diplomsko delo Opis: Osrednji namen našega diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki vplivajo v opazovanem obdobju na gospodarsko rast v izbranih afriških državah. Te države so Egipt, Južna Afrika, Maroko, Nigerija in Tunizija. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu si postavimo teoretična izhodišča za nadaljnjo analizo, glede na ekonomsko teorijo in glede na dosedanje empirične raziskave iz področja gospodarske rasti. V tem delu bodo tudi predstavili nekatere makroekonomske kazalce, ki so glavni dejavniki gospodarske rasti, glede na prejšnje ugotovitve. Teoretični del nam bo služil kot izhodišče za empirični del tega diplomskega dela. V njem smo izvedli oceno funkcije gospodarske rasti za vse države, na katerih smo kasneje testirali ustreznost specifikacije ter stabilnosti regresijskih koeficientov in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gospodarsko rast v Egiptu najbolj vplivajo končna vladna poraba, v Južni Afriki je največji vpliv imelo povprečje svetovnih kazalnikov upravljanja, v Maroku in v Nigeriji je imela največji vpliv spremenljivka rast narodnega dohodka in v Tuniziji pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Prav tako smo ugotovili, da so vsi modeli izpolnili vse predpostavke metode najmanjših kvadratov.
Ključne besede: Afrika, gospodarska rast, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,87 MB) |
7. Ekonometrična analiza vpliva makroekonomskih indikatorjev na borzne indekseUla Kitek, 2025, diplomsko delo Opis: V razmerah povečane negotovosti in dinamičnih makroekonomskih gibanj postaja razumevanje povezave med realnim gospodarstvom in kapitalskimi trgi vse pomembnejše za oblikovanje ekonomskih pričakovanj in investicijskih odločitev. Borzni indeksi kot agregatni pokazatelji gibanja trga delnic se pogosto odzivajo na spremembe v makroekonomskem okolju, zato je analiziranje teh vplivov ključno za razumevanje tržnega dogajanja. V diplomskem delu smo preučevali vpliv izbranih makroekonomskih indikatorjev na borzni indeks S&P 500, pri čemer so v ospredju kazalniki gospodarske aktivnosti, inflacije, obrestnih mer, deviznih tečajev in tržnega razpoloženja ter negotovosti. Na osnovi mesečnih podatkov sta oblikovana dva regresijska modela – osnovni model, ocenjen za obdobje 2000–2024, ter alternativni model, ocenjen na krajšem obdobju 2009–2022. Osnovni model konfigurirajo spremenljivke industrijske proizvodnje, inflacije, obrestne mere in indeksa tržne volatilnosti (VIX), medtem ko alternativni model temelji na realnih napovednih maloprodajnih vrednosti, realnem efektivnem deviznem tečaju in tržni volatilnosti. Oba modela sta vključena v celovito preverjanje predpostavk metode najmanjših kvadratov (OLS), vključno s testi stacionarnosti, strukturnih prelomov, normalnosti, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Rezultati regresijske analize kažejo, da je alternativni model metodološko ustreznejši, saj bolje zadosti zahtevam ekonometrične specifikacije in dosega višjo pojasnjevalno moč. Ugotovitve potrjujejo pomembnost denarne politike, potrošniške aktivnosti, zunanjetrgovinske konkurenčnosti in tržne negotovosti pri razlagi gibanja borznega indeksa S&P 500, s čimer prispevajo k razumevanju soodvisnosti med makroekonomskim okoljem in finančnimi trgi.
Ključne besede: borzni indeks, ekonometrična analiza, makroekonomski indikatorji, metoda najmanjših kvadratov, S&P 500, ZDA
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,02 MB) |
8. Ekonometrična analiza izvozne in uvozne funkcije NizozemskeJan Bartolme, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se ukvarja z ekonometrično analizo izvozne in uvozne funkcije Nizozemske. V okviru analize smo identificirali ključne makroekonomske dejavnike, ki vplivajo na obseg uvoza in izvoza. Uporabili smo javno dostopne četrtletne podatke od leta 2004 do 2020 in na podlagi metode najmanjših kvadratov ocenili regresijske funkcije. Rezultati so pokazali, da realni efektivni tečaj, bruto domači proizvod na prebivalca in zaposlenost statistično značilno vplivajo na uvoz, medtem ko pogoji menjave, zaposlenost in rast bruto domačega proizvoda vplivajo na izvoz. Modeli so bili preverjeni z ekonometričnimi testi, vključno z RESET testom, Breusch-Godfrey testom, testom heteroskedastičnosti (Breusch-Pagan-Godfrey, White, Glejser) in Durbin-Watson testom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko teoretično potrdimo, da sta uvoz in izvoz ključna dejavnika, ki pomembno vplivata na gospodarsko aktivnost in rast Nizozemske.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, uvoz, izvoz, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 80
Celotno besedilo (5,24 MB) |
9. Značilnosti premoženjske neenakosti v izbranih državahLuka Poharc, 2024, diplomsko delo Opis: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Ključne besede: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,91 MB) |
10. Ekonometrična analiza dejavnikov investicij v Nemčiji, Franciji in na NizozemskemDomenn Kuder, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučili vpliv izbranih makroekonomskih dejavnikov na obseg investicij v treh vodilnih evropskih gospodarstvih. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo, ki temeljijo na pregledu dosedanje literature, nato smo povzeli splošne gospodarske razmere v analiziranih državah skozi obdobje 21.stoletja. Omenjeni del predstavlja temelj za analitični segment diplomskega dela, saj nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov zasebnih investicij. V drugem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkcije zasebnih investicij v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. Funkcije investicij smo v nadaljevanju testirali za ustreznost predpostavk uporabljene metode, natančneje normalna porazdelitev slučajne spremenljivke, stopnjo multikolinearnosti, heteroskedastičnost in prisotnost avtokorelacije ter prišli do ugotovitve, da so modeli ustrezni. Iz analize lahko povzamemo, da na gibanje investicij vplivajo obrestna mera, indeks cen življenjskih potrebščin, gospodarska rast, devizni tečaj in predhodne investicije. Kljub podobnostim proučevanih gospodarstev smo s pomočjo standardiziranih koeficientov prišli do ugotovitve, da se modeli investicij med seboj močno razlikujejo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, zasebne investicije, Nemčija, Francija, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,32 MB) |
