Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Ključne besede: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Ključne besede: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je ekonometrična analiza vpliva izobrazbe na revščino v evropskih državah. V prvem delu smo teoretično opredelili pojem revščine in stopnje tveganja revščine ter izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav s področja vpliva izobrazbe na revščino. Poleg tega smo predstavili tudi stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Drugi del diplomskega dela pa je empirična analiza vpliva izobrazbe in nekaterih drugih makroekonomskih dejavnikov na stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Ocenjena modela stopnje tveganja revščine smo testirali za ustreznost specifikacije in nato preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Prišli smo do ugotovitev, da poleg povprečnega števila let šolanja na stopnjo tveganja revščine vplivajo še dejavniki, kot so realna gospodarska rast, neenakost in izdatki za socialno zaščito. Vpliv teh dejavnikov v letih 2015 in 2022 pa je različen.
Ključne besede: Empirična analiza, metoda najmanjših kvadratov, revščina, stopnja tveganja revščine, evropske države.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,09 MB)

Opis: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Ključne besede: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1124; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,33 MB)