Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali dvojezičnost, podrobneje smo opisali metodo »en starš – en jezik«. Predstavili smo kritično obdobje pri učenju drugega jezika ter sociolingvistiko v povezavi z dvojezičnostjo. Na kratko smo opisali tudi dve teoriji osebnostnega razvoja. V okviru metodologije smo uporabili dve kvalitativni metodi raziskovanja: polstrukturiran intervju in opazovanje. Vzorec je sestavljala tričlanska družina. Raziskovali smo pozitivne in negativne posledice uporabe omenjene metode ter razloge, zaradi katerih se starši z istim maternim jezikom odločijo za dvojezično vzgojo. Analizirali smo tudi različne metode za spodbujanje enakovrednega učenja obeh jezikov, dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev dvojezičnosti, ter težave, ki so se pojavile pri dvojezični vzgoji. Ugotovili smo, da se tej metodi pripisujejo predvsem pozitivne posledice, kot so naravno osvajanje jezika in več vloženega truda v vzgojo otroka. Glavna negativna posledica, ki smo jo opazili, je doslednost uporabe tujega jezika. Poglaviten razlog za odločitev staršev o dvojezični vzgoji otroka je bil izpostavljenost še enemu jeziku poleg maternega zaradi prednosti, ki jih prinaša dvojezičnost. Da bi njun otrok enakovredno uporabljal oba jezika, starša izbirata predvsem knjige, pravljice, pogovarjanje in opisovanje stvari. Proučevani dejavniki, ki so družina, sorodniki, okolje in kultura, na vzpostavitev dvojezičnosti niso imeli bistvenega vpliva, saj so bili družinski člani podpirajoči, s kritikami iz okolja pa se niso srečali. Največji izziv, s katerim se starša srečujeta pri dvojezični vzgoji, je otrokova neuporaba angleščine, saj komunicira večinoma le v slovenščini. Z opazovanjem smo pri otroku želeli preveriti njegovo uporabo nepravilnih glagolov v angleščini. Ugotovili smo, da pri govoru o dejanjih v preteklosti, uporabi pravilno obliko nepravilnih glagolov.
Ključne besede: dvojezičnost, metoda »en starš – en jezik«, dvojezični otroci, govor, intervju
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Ključne besede: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: V diplomskem delu smo pripravili modele za oceno izvozne funkcije Irske, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. V študiji smo uporabili metodo najmanjših kvadratov za ocenjevanje vpliva različnih makroekonomskih spremenljivk na realni izvoz držav. Kot pojasnjevalne spremenljivke smo uporabili realni efektivni devizni tečaj, zaposlenost, indeks industrijske proizvodnje, indeks cen proizvajalcev, neposredne tuje naložbe in realni izvoz, odložen za eno časovno obdobje. Ocenjene izvozne funkcije so bile preizkušene glede ustrezne specifikacije in stabilnosti regresijskih koeficientov. Prav tako smo preverili, ali so izpolnjene osnovne predpostavke metode najmanjših kvadratov. Rezultati študije kažejo, da realni efektivni devizni tečaji in realni izvoz preteklega obdobja statistično značilno vplivajo na realni izvoz v tekočem obdobju za vse tri preučevane države.
Ključne besede: ekonometrična analiza, izvozna funkcija, metoda najmanjših kvadratov, realni izvoz
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je ekonometrična analiza vpliva izobrazbe na revščino v evropskih državah. V prvem delu smo teoretično opredelili pojem revščine in stopnje tveganja revščine ter izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav s področja vpliva izobrazbe na revščino. Poleg tega smo predstavili tudi stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Drugi del diplomskega dela pa je empirična analiza vpliva izobrazbe in nekaterih drugih makroekonomskih dejavnikov na stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Ocenjena modela stopnje tveganja revščine smo testirali za ustreznost specifikacije in nato preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Prišli smo do ugotovitev, da poleg povprečnega števila let šolanja na stopnjo tveganja revščine vplivajo še dejavniki, kot so realna gospodarska rast, neenakost in izdatki za socialno zaščito. Vpliv teh dejavnikov v letih 2015 in 2022 pa je različen.
Ključne besede: Empirična analiza, metoda najmanjših kvadratov, revščina, stopnja tveganja revščine, evropske države.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo fotonske kristale in se osredotočimo na izračun prepovedanih pasov. Fotonski kristali so materiali, v katerih se dielektrična konstanta s krajem periodično spreminja. V takšnih materialih lahko obstajajo prepovedani pasovi oziroma območje frekvenc, pri katerih se elektromagnetno valovanje ne more razširjati skozi material, ampak se odbije. Prepovedani pas, ki obstaja pri vseh možnih smereh razširjanja elektromagnetnega valovanja skozi material, se imenuje popolni prepovedani pas. Za izračun prepovedanih pasov v dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih fotonskih kristalih uporabimo metodo prenosne matrike v realnem prostoru. Izpeljemo disperzijsko zvezo, ki opisuje odvisnost frekvence od valovnega števila. Zvezo uporabimo v numeričnih izračunih, ki jih izvedemo z računalniškim programom Wolfram Mathematica. Pri določeni smeri razširjanja elektromagnetnega valovanja skozi material prikažemo rezultate numeričnih izračunov na grafu frekvence v odvisnosti od valovnega števila, iz katerega so razvidni prepovedani pasovi. Ugotovimo, da metoda na osebnem računalniku v programu Wolfram Mathematica omogoča izračun prepovedanih pasov samo za dvodimenzionalne fotonske kristale. Za izračun prepovedanih pasov v tridimenzionalnih fotonskih kristalih uporabimo programska paketa MEEP in MPB. Programski paket MEEP omogoča shranjevanje geometrijskih lastnosti struktur, numerično reševanje Maxwellovih enačb in različne simulacije elektromagnetnih pojavov. Programski paket MPB je integriran v paket MEEP in je posebej zasnovan za izračun prepovedanih pasov v fotonskih kristalih za različne geometrijske lastnosti. Osredotočimo se na modri tekočekristalni fazi BPI in BPII. V osnovni celici modrih faz BPI in BPII se molekule uredijo v dvojno zvite cilindre. Predpostavimo, da dielektrična konstanta znotraj cilindrov ni odvisna od smeri, zato namesto dielektričnega tenzorja upoštevamo dielektrično konstanto. Ugotovimo, da v modrih fazah BPI in BPII nastanejo prepovedani pasovi, ki pa niso popolni. Za modro fazo BPI upoštevamo, da je velikost osnovne celice enaka 240 nm in izračunamo, da v vidnem območju elektromagnetnega spektra obstajajo prepovedani pasovi. Za modro fazo BPII pa upoštevamo, da je velikost osnovne celice enaka 150 nm in izračunamo, da v vidnem območju elektromagnetnega spektra prav tako obstajajo prepovedani pasovi.
Ključne besede: fotonski kristali, fotonski prepovedani pasovi, dielektrična konstanta, disperzijska zveza, metoda prenosne matrike v realnem prostoru, modre faze, MEEP in MPB
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,55 MB)