Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Večkriterijski model za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj
Nina Filipič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Ključne besede: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2021; Ogledov: 1571; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,50 MB)

ANALIZA STANJA NASLEDSTVA IN OCENA NASLEDSTVENE PERSPEKTIVNOSTI SLOVENSKIH DRUŽINSKIH KMETIJ
Zarja Bohak, 2011, doktorska disertacija

Opis: Nasledstvo na družinskih kmetijah je dolgotrajen proces. Omogoča gospodarski razvoj kmetije, ki je močno odvisen od tega ali je na kmetiji nasledstvo urejeno ali ne. Za analizo stanja nasledstva na 215 družinskih kmetijah iz petih različnih bio-geografskih regij Slovenije smo kot glavni kazalnik urejenega nasledstva uporabili podatek ali je na kmetiji naslednik že določen oz. vsaj predviden. S pomočjo opisne statistike in različnih statističnih preizkusov smo ugotavljali, kakšen je profil povprečnega kmečkega gospodarja in naslednika ter analizirali razlike med kmetijskimi gospodarstvi z in brez naslednikov ter med gospodarji z in brez naslednikov. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanima skupinama kmetijskih gospodarstev in gospodarjev, kar se sklada z dognanji drugih domačih in tujih raziskav o nasledstvu. Da bi zajeli vplive več dejavnikov urejenega nasledstva hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje nasledstvene perspektivnosti kmetij. Ugotovili smo, da največ kmetij z ugodnim stanjem nasledstva prihaja iz slovenskih panonskih in alpskih krajin medtem ko večina nasledstveno najslabše ocenjenih kmetij izhaja iz primorskih in kraških krajin. Opravili smo še plus-minus-1 analizo rezultatov modela DEXi. Ugotovili smo, da imajo kmetije ocenjene kot »neperspektivne« in »neperspektivne do manj perspektivne« le majhne možnosti za izboljšanje svoje nasledstvene perspektivnosti medtem ko so možnosti kmetij ocenjenih kot »manj perspektivne« že raznovrstnejše. Po drugi strani so »perspektivno« ocenjene družinske kmetije nasledstveno precej nestabilne medtem ko so »perspektivne do zelo perspektivne« in »zelo perspektivne« kmetije dokaj neranljive glede možnega poslabšanja nasledstvene perspektivnosti.
Ključne besede: nasledstvo na družinskih kmetijah, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEXi
Objavljeno v DKUM: 05.04.2011; Ogledov: 5458; Prenosov: 620
Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh