Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ocenjevanje vrednosti nepremičnin je izkazovanje mnenja o vrednosti nepremičnine na podlagi pravilne uporabe načinov, metod in postopkov, ki so potrebni za strokovno in objektivno ocenitev nepremičnine. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti natančno določajo tri glavne načine ocenjevanja vrednosti nepremičnin. To so način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovrednostni način. Vsak način sestavlja ena ali več metod, ki jih lahko ocenjevalec nepremičnin uporabi za oceno vrednosti. Z oceno vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, se potencialne stranke srečajo ob različnih priložnostih. Najpogosteje po oceni vrednosti nepremičnine povprašujejo ob nakupu ali prodaji nepremičnine, za računovodsko poročanje, pri likvidaciji ali prisilni poravnavi podjetja, v postopku dedovanja ali pa za namen odmere različnih davkov. Ocenjevalec, pooblaščen za vrednotenje nepremičnin, je fizična oseba, ki je za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobila dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo. V sklopu magistrske naloge je na primeru gostinskega lokala v Mariboru predstavljen postopek ocene vrednosti nepremičnine po metodi primerljivih poslov, metodi diskontiranega denarnega toka, metodi neposredne kapitalizacije in metodi množiteljev. Pri ocenjevanju smo upoštevali MSOV in slovenske standarde ocenjevanja vrednosti. Ob upoštevanju trenutnih razmer trga poslovnih nepremičnin in analize poslovanja nepremičnine smo izračunali ocenjeno vrednost gostinskega lokala.
Ključne besede: gostinski lokal, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda primerljivih prodaj, metoda neposredne kapitalizacije
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava izračun hladilnih stolpov na mehanski vlek za drugi blok jedrske elektrarne Krško. V jedrski elektrarni se toplota iz reaktorja preko uparjalnika prenese v sekundarni krog, kjer para poganja turbino za proizvodnjo električne energije. Neizkoriščena toplota se odvaja skozi kondenzator s pomočjo hladilne vode, ki se nato vrne v sistem preko hladilnega stolpa. Naloga se osredotoča na izračun hladilnega stolpa s protitočnim induciranim vlekom, s pomočjo Merklove metode in Chebyshejeve integracije. Program v jeziku Python omogoča simulacijo različnih obratovalnih pogojev ter analizo ključnih parametrov delovanja hladilnega sistema. Rezultati analize so pokazali, kako se z višanjem temperature in relativne vlažnosti zraka zmanjša odvedena toplota in poveča temperatura vode na izstopu iz hladilnega stolpa, kar zmanjšuje učinkovitost hlajenja. Evaporacijska izguba, odvisna od relativne vlažnosti, dodatno omejuje hlajenje pri višjih vlažnostih.
Ključne besede: jedrska elektrarna, hladilni stolp, prenos toplote, vlažen zrak, program, Merklova metoda
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3  (1 glas)
Celotno besedilo (8,58 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Ključne besede: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V doktorski nalogi je obravnavana problematika razvoja sferičnega aktuatorja, ki za svoje delovanje izrablja magnetoreološki pojav magnetne tekočine. Gre za močno povišanje viskoznosti pod vplivom magnetnega polja. Predvidena končna uporaba aktuatorja je v haptičnih aplikacijah. Aktuator je sestavljen kot krogelni sklep statorja z votlino in sferičnega rotorja, na katerega je pritrjena krmilna palica. V stator je vgrajena tuljava za vzbujanje magnetnega polja. Razvoj aktuatorja je potekal v več korakih. Prvi je bil sestava osnovnega tridimenzionalnega modela aktuatorja s parametriziranimi dimenzijami glede na določene mehanske in magnetne zahteve. Določeni so bili štirje prosti parametri (s postavljenimi spodnjimi in zgornjimi mejami). Njihove vrednosti so bile poiskane v drugem koraku razvoja. To je bila optimizacija geometrije modela. Za ta namen je bila formirana ciljna funkcija, z minimizacijo katere so bile poiskane vrednosti prostih parametrov. Ciljna funkcija je bila postavljena tako, da je bila iskana rešitev, ki zagotavlja maksimalen navor ob čim manjših dimenzijah aktuatorja in ustreznih magnetnih razmerah, na ključnih mestih v aktuatorju. Za optimizacijo je bil uporabljen algoritem diferenčne evolucije. Sestava modelov in optimizacija sta bila izvedena s kombinacijo programskih orodij Simulia Opera in Matlab. V tretjem koraku je bila na podlagi rezultatov optimizacije opravljena numerična analiza optimiziranega modela. Pri tem je bila izračunana odvisnost zavornega navora aktuatorja v odvisnosti od toka skozi tuljavo. Četrti korak je bil prilagoditev tridimenzionalnega modela možnostim fizične izvedbe aktuatorja. Osnova za prilagojen model je bil predhodno izračunan optimiziran model. Na prilagojenem modelu je bila izvedena numerična analiza za določitev odvisnosti zavornega navora od toka skozi tuljavo. Na podlagi prilagojenega modela je bil v petem koraku izdelan fizični prototip. V zadnjem koraku so bile nad prototipom izvedene meritve odvisnosti navora od toka skozi tuljavo aktuatorja. Rezultati meritev so bili primerjani z rezultati numeričnih analiz na prilagojenem modelu.
Ključne besede: Magnetoreološka tekočina, sferični aktuator, haptični vmesnik, metoda končnih elementov (MKE), krmilna palica, diferenčna evolucija (DE)
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (6,94 MB)

Opis: Diplomsko delo temelji na preučevanju zelenih inhibitorjev s potencialnimi antikorozijskimi lastnostmi, pri čemer smo se osredotočili na rožmarinov ekstrakt in bučno olje. V ta namen smo pripravili samosestavljive hidrofobne prevleke na kovinskih vzorcih, formirane s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatki različnih koncentracij rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja. Določene kovinske vzorce smo predhodno funkcionalizirali z APTES-om in fosfatiranjem, da bi preučili zmožnosti izboljšanja adhezije. Korozijski medij je bila 3,5-odstotna raztopina natrijevega klorida. Učinkovitost hidrofobnih prevlek smo preučili s klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo. Za podrobno analizo morfologije vzorcev smo uporabili vrstični elektronski mikroskop, poleg tega pa smo uporabili še Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in Goniometer OCA25. Rezultati potrjujejo protikorozijsko učinkovitost dodanih inhibitorjev, saj se je inhibicijska učinkovitost z večanjem koncentracije dodatkov rožmarinovega ekstrakta in bučnega olja višala. Najvišjo inhibicijsko učinkovitost 94,16 % smo dosegli v primeru samosestavljive hidrofobne prevleke formirane s potopitvijo kovinskega vzorca v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom 4% bučnega olja, pri tem da je bila površina vzorca še predhodno funkcionalizirana v 2 % raztopini APTES-a, kar pomeni, da smo s prej omenjenim postopkom uspešno izboljšali oprijem prevleke na kovinskem vzorcu. Visoko inhibicijsko učinkovitost prevleke zagotavlja njena hierarhična struktura, ki smo jo potrdili s proučevanjem morfologije površine s SEM, in vrednostjo kota omočljivosti (>90). Na hidrofobne lastnosti prav tako nakazuje sama sestava raztopine nastanka prevleke (bučno olje in stearinska kislina). S predhodnim fosfatiranjem smo najvišjo vrednost inhibicijske učinkovitosti dosegli pri dodatku 4% bučnega olja (91,765 %). Glede na rezultate lahko sklepamo, da smo s funkcionaliziranjem površine vzorca v 2 % raztopini APTES-a in s fosfatiranjem uspešno izboljšali oprijem prevleke formirane v nadaljevanju postopka s potopitvijo v etanolno raztopino 0,05 M stearinske kisline z dodatkom bučnega olja in rožmarinovim ekstraktom različnih koncentracij.
Ključne besede: korozija, hidrofobnost, zeleni inhibitorji, potenciodinamska metoda, bučno olje, rožmarin
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,36 MB)