1. Trajnostne rešitve za problematiko upada čebel in inovativni pristopiMaša Simonič, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je tehnologija spremenila naš svet, naš način življenja, način, kako delamo, načine razmišljanja in na koncu zaznavanje nas samih in našega okolja. Kako tehnologija raste, uspeva in cveti, je usklajeno z normami, vrednotami in prepričanji. Tako kot si dandanes ne znamo predstavljati sveta brez tehnologije, si ga ne moremo predstavljati brez čebel. Čebele predstavljajo ključni del našega okolja in so glavne opraševalke cvetočih rastlin. Z opraševanjem ohranjajo rastlinske vrste, od teh pa je odvisno življenje ljudi in živali. Čebele so pravzaprav ključni del našega življenja, zato sta razumevanje in zaščita čebel ključna za zdravje našega planeta.
V teoretičnem delu smo se poglobili v problem upada števila čebel in njihove nenadomestljivosti tako za ljudi kot tudi za okolje. Na začetku je predstavljenih nekaj osnovnih pojmov s področja inovacij. V povezavi s tem smo se osredotočili tudi na družbeno odgovornost; družbeno odgovorni smo takrat, ko delujemo trajnostno. Trajnostno delujemo, ko upoštevamo potrebe današnje družbe in pri tem pazimo, da ne ogrožamo prihodnjih generacij. Poglobili smo se v trajnostno naravnanost in ustvarjalno razmišljanje, saj praktični del naloge temelji prav na tem. Na koncu teoretičnega dela smo podrobno opisali Debonovo metodo šestih klobukov, ki je bila vodilo naše delavnice s čebelarji s Štajerske. Z analizo literature in v nadaljevanju s praktičnim delom smo želeli prikazati uporabnost metode, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje.
V praktičnem delu naloge smo se osredotočili na predstavitev čebel in umetnih čebeljih prototipov. Izpostavili smo prednosti in slabosti robotskih prototipov ter njihov vpliv na nas in naše okolje. Ker se hitrost upada čebel ne zmanjšuje, smo se poglobili v iskanje vzrokov, zakaj je od leta 2006 zaznan tolikšen upad teh opraševalk. Močno smo poudarili čebele in njihov pomen za nas ter opisali škodo, ki jo lahko povzroči upad čebel. Na koncu je opisana delavnica s čebelarji, ki smo jo izvedli julija 2022. Delavnico s čebelarji smo izvedli s pomočjo Debonove metode in tako s sodelujočimi razvili razpravo, ki je bila usmerjena na eno temo (ločevali smo informacije od ustvarjalnosti, čustva od logike itn.).
Rezultati delavnice so pokazali, da smo Slovenci v ospredju v reševanju problematike upada čebel. Medtem ko se v tujini zatekajo k tehnologiji in tovrstnim rešitvam, se v Sloveniji s problemi soočamo na okolju prijazen način. Dejstvo je, da število čebel upada, ampak to je predvsem odvisno od nas, ljudi, in od našega ravnanja z okoljem in z vsem, kar nas obdaja.
V nalogi poudarjamo tudi trajnost – zavedati se namreč moramo svojih dejanj in posledic, ki jim sledijo. Truditi se moramo za svet, v katerem naša dejanja utirajo pot za boljši jutri. Skupaj lahko pustimo boljši svet za generacije, ki prihajajo za nami.
Ključne besede: metoda šestih klobukov, trajnostni razvoj, ustvarjalno razmišljanje, inovacije, čebele, robotski prototip
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Ugotavljanje razlik inoviranja med zaposlenimi in študenti s pomočjo metode šestih klobukov razmišljanjaLeon Pučko, 2022, diplomsko delo Opis: Inoviranje je ključ do napredka in razvoja. Ljudje se moramo zavedati pomena inovacij in kakšen vpliv imajo te na ljudi in celotno družbo. Vsako podjetje se zanaša na inoviranje, na osnovi tega si lahko zagotovi obstoj na trgu, saj brez inoviranja podjetja izgubljajo tržni delež, kar pa na dolgi rok vodi do stečaja. Pomembno je tudi ločiti razliko med inovacijo in invencijo, zato smo dali poudarek na teh dveh pojmih. Vsi se zavedamo, da različne skupine ljudi oziroma različne generacije, razmišljajo na drugačen način ravno zaradi različnih inovacij in dogodkov, ki so se zgodili tekom njihove mladosti. Zato je pomembno, da poznamo te lastnosti in se znamo glede na njih primerno vesti do ljudi iz različnih generacij. V tem delu smo se posvetili ugotavljanju razlik pri reševanju problema s pomočjo metode šestih klobukov razmišljanja med zaposlenimi in študenti, kar pomeni, da smo dali poseben poudarek na generacijo X in generacijo Z. Generacija X ali MTV generacija je za razliko od prejšnjih generacij začela postavljati manjši pomen delu in večji družini, čeprav še v povprečju vedno dela več ko 40 ur na teden. Generacija Z je v veliki meri odvisna od telefona, prav tako bo z vse večjo prisotnostjo na trgu spremenila povpraševanje, ki ga poznamo danes. V aplikativnem delu smo si zamislili scenarij sestanka, ki so ga morali rešiti tako zaposleni kot študentje. Ta scenarij je bil sledeč: občina mora najti denar za izgradnjo bloka z 20 stanovanji. Ideje za rešitev tega problema so bile različne - od kredita, do iskanja financiranja Evropske unije oziroma države, do prodaje stanovanj pred samim pričetkom gradnje itd. Pojavilo se je tudi nekaj zelo inovativnih idej, ki pa so imele nizko verjetnost za izvedbo, kot recimo: zbiranje dobrodelnih prispevkov, organizacija koncerta in pridobitev davka od iger na srečo. S pomočjo sestanka, ki smo ga izvedli z vsako skupino posebej, smo prišli do zaključka, da so študentje bolj inovativni. V večini primerov so podajali več odgovorov in imeli več idej. Še posebej je bilo to očitno pri uporabi zelenega klobuka, katerega glavna lastnost je kreativnost. Zaposleni so pri nekaterih idejah delovali bolj pesimistično. Prav tako so podajali manj idej. Edino pri uporabi rumenega klobuka so podali več mnenj.
Ključne besede: Inoviranje, metoda šestih klobukov razmišljanja, generacije.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,35 MB) |
3. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti z metodo šestih klobukov razmišljanjaMonika Klingsbichl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu izhodišče predstavlja inovacijski management s poudarkom na ustvarjalnem razmišljanju in inovativnosti zaposlenih. Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja in inovativnosti zaposlenih lahko prinese velik uspeh organizacijam. Pomembno je, da vodstvo organizacije svoje podrejene spodbuja k dajanju novih idej, zamisli, predlogov in možnost vključevanja v strateške odločitve. Prav tako z uporabo različnih tehnik ustvarjalnega razmišljanja spodbudimo občutek pripadnosti in zadovoljstva v organizacijski klimi. Dandanes organizacije pogosto zanemarjajo obravnavanje zaposlenih kot ključnih za uspeh organizacije. Kar privede do tega, da se zaposleni počutijo neupoštevane, niso dovolj motivirani in nimajo možnosti predlagati morebitne izboljšave, ki bi jih lahko uvedli v organizaciji sami. Na vprašanje, kako spodbuditi ustvarjalnost v organizaciji odgovarjamo s pomočjo raziskav, pridobljenih v empiričnem delu. Spodbujamo s pomočjo tehnik ustvarjalnega razmišljanja, vključitvijo zaposlenih in dobro oblikovano organizacijsko klimo. Končni cilj diplomskega projekta je bil, da smo ugotovili kako uporaba izbrane metode tj. metode šestih klobukov razmišljanja, v praksi pripomore k naprednemu razmišljanju zaposlenih in kakšen vpliv ima uporaba te metode na inovativnost organizacije. Zaposleni, ki uporabljajo metodo šestih klobukov razmišljanja, dosegajo ustvarjalnejše in boljše rešitve in hkrati s tem dosegajo večjo inovativnost podjetja.
Ključne besede: inovativnost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode ustvarjalnega razmišljanja, metoda šestih klobukov razmišljanja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1510; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Ustvarjalno razmišljanje in raba USOMID metode in Metode šestih klobukov v izbranem podjetjuPatricija Celcer, 2018, magistrsko delo Opis: Ustvarjalno razmišljanje je v današnjem razvitem svetu vedno bolj potrebno za podjetja, ki želijo preživeti na tujem, kot tudi na domačem trgu rivalstva podjetij. Ustvarjalno razmišljanje spodbudi zaposlene k uvajanju novosti.
V naši magistrski nalogi smo proučevali podjetje Uliks. S pisanjem tega dela želimo pomagati preučiti uspešnost in učinkovitost vključevanja ustvarjalnega razmišljanja v poslovanje podjetij.
Z analizo literature in preučevanjem delovanja podjetja o ustvarjalnem razmišljanju hočemo dokazati, da le to prinaša koristi oziroma pozitivne rezultate in pomoč pri večji produktivnosti in sodelovanju med zaposlenimi. Tako bi se podjetje odločilo za uvajanje metod ustvarjalnega razmišljanja.
Seveda pa je potrebno vedeti, da mora biti podjetje pri sprejemanju teh metod dobro strokovno izpopolnjeno in zelo vztrajno.
Z magistrsko nalogo želimo doprinesti podjetjem z znanjem o ustvarjalnem razmišljanju in jim s tem pomagati še k boljšemu poslovanju v današnjih in v še bolj zahtevnih prihajajočih časih.
V teoretičnem delu smo orisali glavne pojme za obravnavano temo, medtem ko smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji treh zaposlenih v družbi Uliks. Ugotavljali smo kako zaposleni vključujejo ustvarjalno razmišljanje v sodelovanje s sodelavci in delovanje podjetja. Rezultati empirične raziskave so potrdili teoretične ugotovitve oziroma rezultate, da ustvarjalno razmišljanje v podjetju daje pozitivne učinke na poslovanje podjetja in sodelovanje med zaposlenimi.
Glede na našo celotno raziskavo sklepamo, da ima podjetje, ki smo ga proučevali viden potencial za uvajanje novih metod ustvarjalnega razmišljanja.
Ključne besede: Celovitost, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, USOMID metoda, Metoda šestih klobukov.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2018; Ogledov: 1890; Prenosov: 697
Celotno besedilo (1,72 MB) |
5. Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenjeMilena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo.
Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih).
V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2731; Prenosov: 634
Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
