| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Ključne besede: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2573; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

5.
FAZNA RAVNOTEŽJA V MEŠANICI PLINOV - METANOL IN DUŠIK - METANOL
Mitja Ogrizek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so bila izmerjena fazna ravnotežje za sisteme dušik-metanol in mešanica plinov (H2, CO, CO2, CH4) - metanol pri tlakih med 150 - 300 bari in temperaturah med 150 - 300°C. Za merjenje smo uporabili visokotlačno optično celico. Podatki, ki smo jih pridobili, se ujemajo s tistimi iz literature. S programom PE 2000 smo opravili matematično modeliranje s različnimi termodinamskimi modeli: Peng-Robinson, Soave-Redlich-Kwong in Redlich-Kwong. Izmerjeni podatki nam služijo tako v akademskem smislu, kot tudi pri načrtovanju novih procesov za industrijo.
Ključne besede: fazno ravnotežje, dušik, vodik, ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, metan, mešanica plinov, metanol
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 2172; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
ČIŠČENJE SUROVEGA METANOLA
Tamara Šilak, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga preučiti tehnološki del procesa, čiščenje surovega metanola. Čiščenje surovega metanola smo simulirali s tremi destilacijskimi kolonami. Proizvodnjo surovega metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Primerjali smo simulacijo tehnološkega podprocesa za čiščenje surovega metanola iz zemeljskega plina in iz bioplina pri enakih parametrih. Z izvajanjem simulacij smo ugotovili, da ni potrebnih tehnoloških sprememb, v kolikor bi surovino, kot je zemeljski plin, zamenjali z bioplinom.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, destilacija, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.07.2012; Ogledov: 1426; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

7.
ZBIRANJE KONDENZATA V OBRATU PROIZVODNJE METANOLA
Martina Hotko, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge, smo izvedli raziskavo o zbiranju kondenzata v procesu proizvodnje metanola za podjetje Nafta Petrochem d.o.o.. Proizvodnja metanola poteka v treh delih, ki so zelo obsežni, zato smo se osredotočili samo na prvo fazo procesa t.i. proizvodnjo sinteznega plina, kjer tudi nastaja pretežno največ kondenzata. Pri proizvodnji metanola v obstoječem procesu pridobivajo metanol iz zemeljskega plina, le ta se v parnem reformerju reformira v sintezni plin. Med ohlajanjem nastalega sinteznega plina pa proizvedemo velike količine kondenzata. Proces proizvodnje metanola in zbiranje kondenzata smo tako simulirali s procesnim simulatorjem Aspen Plus. Najprej smo kot surovino uporabili zemeljski plin, nato pa surovino zamenjali za bioplin. Ugotovili smo, da se sestava kondenzata in masni pretoki komponent pri surovini zemeljski plin in surovini bioplin ne razlikujejo veliko. Pri bioplinu kot surovini je presnova glavnih reakcij nižja in posledično smo zbrali več kondenzata, kot pri surovini zemeljski plin. Zaradi tega lahko pri surovini bioplin uvajamo visokotlačno paro (reaktant) z manjšim toplotnim tokom. Po končani raziskavi in izvedeni ekonomski analizi, smo prišli do zaključka, da bi lahko v procesu proizvodnje metanola zamenjali surovino zemeljski plin za surovino bioplin. Sintezni plin, pridobljen iz bioplina nam daje primerljivo sestavo in kvaliteto za nadaljnji potek proizvodnje. Ob predpostavki, da je cena zemeljskega plina enaka ceni bioplina, bi z zbiranjem kondenzata pri surovini bioplin lahko privarčevali (pri visokotlačni pari) na dolgi rok.
Ključne besede: metanol, sintezni plin, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus, zbiranje kondenzata
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1837; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

8.
UPORABA TRDNEGA KISLINSKEGA KATALIZATORJA PRI REAKCIJI ESTERIFIKACIJE BENZOJSKE KISLINE
Anže Belovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti zamenjave tekočega s trdnim kislinskim katalizatorjem pri reakciji esterifikacije benzojske kisline z metanolom. Uporabljali smo dve vrsti trdnega katalizatorja, pri prvem smo na silikagel adsorbirali metan sulfonsko kislino, pri drugem smo metan sulfonsko kislino kovalentno vezali s 3-(trimetoksisilil)-1-propantiolom. Z adsorbiranim katalizatorjem smo dobili zelo nizke presnove, zato smo ta del eksperimentov kmalu opustili in se osredotočili na silaniziran katalizator. Reakcijo smo izvajali v dveh različnih šaržnih reaktorjih in sicer v enem smo mešanje izvajali s stresalnikom, v drugem z magnetnim mešalom. Trdni silaniziran katalizator smo uporabili večkrat zaporedoma in ugotavljali spreminjanje presnove reakcije. Reakcije smo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi izmerjenih koncentracij smo izračunali konstante reakcijske hitrosti, aktivacijsko energijo in predeksponentni faktor izbrane reakcije esterifikacije.
Ključne besede: trdni kislinski katalizator, esterifikacija, benzojska kislina, metanol
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 888; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
MAGNETNI ZAMREŽENI ENCIMSKI SKUPKI IZ CELULAZE
Sandra Mertik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Najprej smo sintetizirali magnetne zamrežene encimske skupke iz celulaze. Pri tem smo optimizirali parametre, kot so hitrost stresanja na stresalniku, koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida, čas stresanja in temperaturo, z namenom doseči čim večjo učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobilizirane celulaze. Postopek priprave magnetnih zamreženih skupkov sestoji iz dveh korakov, obarjanja in zamreženja. Kot obarjalni reagent smo uporabili metanol. V drugem delu diplomske naloge, smo magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs) iz celulaze sintetizirali pri optimalnih pogojih in jih skladiščili pri 23°C. Zanimalo nas je, kako izbrana temperatura in čas skladiščenja vplivata na preostalo aktivnost mCLEAs. Proučevali smo tudi vpliv tlaka pri konstantni temperaturi na preostalo aktivnost mCLEAs. mCLEAs smo izpostavili superkritičnemu ogljikovemu dioksidu pri 100 bar in 200 bar pri različnih časih izpostavitve.
Ključne besede: metanol, obarjanje, zamreženje, superkritični fluid, magnetni zamreženi encimski skupki, glutaraldehid
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 1067; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
RAZVOJ IN VALIDACIJA GC/FID METODE ZA DOLOČEVANJE ALKOHOLOV V VINU
Darko Keržan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razvoj in validacija analizne metode za identifikacijo in določevanje alkoholov v različnih vrstah vina. Alkoholi nastajajo v moštu med procesom fermentacije oziroma alkoholnega vrenja. Pri določevanju alkoholov smo se osredotočili predvsem na dve vrsti alkoholov in sicer na metanol in etanol. Določevanje vsebnosti metanola, ki sicer ne nastaja pri fermentaciji, pač pa je sestavni del pektinskih snovi, kjer je zaestren na polimer galakturonske kisline, je s stališča raziskovalca zanimivo, saj je metanol strupen že v majhnih količinah, njegova vsebnost pa ni označena na steklenici. Določene vsebnosti etanola pa smo primerjali z deklariranimi vsebnostmi, podanimi na etiketah steklenic in tako preverili točnost podatkov. Kot metodo za določevaje alkoholov v vinih smo uporabili plinsko kromatografijo v povezavi s plamensko – ionizacijskim detektorjem. Pri razvoju analizne metode smo pripravili raztopine standarda etanola in metanola, ter raztopine vzorcev treh različnih vin. Raztopino standarda etanola smo z redčenjem pripravili dvanajst odstotno, saj je vsebnost etanola v povprečnem vinu okoli deset odstotkov, medtem ko smo raztopino standarda metanola pripravili na precej nižji koncentraciji (okrog 0,1 odstotno), saj metanola vina skoraj ne vsebujejo. Analizno metodo smo nato validirali, saj se le validirana analizna metoda lahko uporablja za namen raznih analiznih določitev.Validacija je proces pri katerem z različnimi eksperimentalnimi testi pokažemo, da neka metoda ustreza vsem predpisanim zahtevam za njeno uporabo. Validacijska študija je pokazala, da je metoda natančna, točna, selektivna, linearna, robustna in rigidna in tako primerna za uporabo. Rezultati analize kažejo, da so vsebnosti etanola v testiranih vzorcih vin primerljive podatkom na etiketah steklenic.
Ključne besede: vino, metanol, etanol, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1446; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici