| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽIVALI KOT IZHODIŠČE ZA MOTIVE, SIMBOLE IN METAFORIKO V IZBRANI KRATKI PROZI PRVE POLOVICE 20. STOLETJA
Ines Vrabec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Živali kot izhodišče za motive, simbole in metaforiko v izbrani kratki prozi prve polovice 20. stoletja je bil ugotoviti, katere živali so bile izhodišče za motiviko, simboliko in metaforiko ekspresionistične stilne paradigme v določeni kratki prozi pri Ivanu Cankarju, Francetu Bevku, Ivanu Dorniku in Miranu Jarcu. Zanimala nas je tudi funkcija teh živali, saj smo poskušali dokazati, da se v tej stilni paradigmi pojavlja predvsem simbolika grdega in grotesknega, kar pomeni, da se srečujemo večinoma z golaznijo, nočnimi živalmi in mrčesom. Opazili smo, da v tej simboliki sodelujejo tudi druge živali, skozi katere ekspresionistična proza ubeseduje določene idejne poudarke. Vedno je veljala predpostavka, da je Ivan Cankar temelj v naši književnosti, po katerem se zgledujejo drugi avtorji. V diplomski nalogi smo poskušali dokazati, da Cankar s svojo simboliko ni vplival na živalsko simboliko, motiviko in metaforiko drugih obravnavanih avtorjev.
Ključne besede: Cankar, Bevk, Dornik, Jarc, kratka proza, simbolika, motivika, metaforika, ekspresionizem
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2233; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (673,80 KB)

2.
Metaforika v Glazerjevi poeziji
Jana Jereb, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analizirala metaforiko v Glazerjevi poeziji. Analizirala sem vrsto, namen in učinkovitost metafor v treh Glazerjevih pesniških zbirkah: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Ugotavljala sem tudi metaforične prvine Glazerjevih pesmi glede na tematiko in glede na čas nastanka. Za analizo sem uporabila interakcijsko teorijo. Ugotovila sem, da je Glazerjeva metaforika precej tradicionalna. Opazni so konvencionalni epiteti in ni inovativnih metafor. Glazer razvije zanj tipične metaforične povezave, ki jim ostane zvest v vseh pesniških zbirkah (povezava mladosti z zeleno barvo in pomladjo, hrupa z življenjem, duševnega miru z naravo in tišine s smrtjo. V vseh zbirkah prihaja tudi do interakcijskih odnosov med klopotci, naravo in človekom). Glazerjeva metaforika se od zbirke do zbirke ni bistveno spreminjala. Izhodiščne in ciljne predmete Glazer ves čas jemlje iz istih območij, razmerja med njimi pa temeljijo na realni osnovi. Interakcije največkrat potekajo med čutno-čutnimi vtisi, pogoste so podobe iz narave in Glazerjevega okolja. V Glazerjevih pesmih sta najpogostejši pridevniška in glagolska metafora in ni zapletenih metafor. Njegove pesmi so zgoščene in kratke, in temu je prilagojena metaforika. Glazerjev stil se giblje med impresionizmom, realizmom in ekspresionizmom, vendar realizem izstopa.
Ključne besede: Janko Glazer, Pohorske poti, Čas-kovač, Ob jesenskem ekvinokciju, metaforika, interakcijska teorija.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1344; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (747,07 KB)

3.
Humornost v kratki pripovedi Prežihovega Voranca
Marko Jesenšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene jezikovne značilnosti humorja v povesti Tadej pl. Spobijan - Prežihov Voranc v njej duhovito in šaljivo prikazuje srečanje meščanskih deklasirancev in ljudi iz različnih družbenih slojev in dokazuje, da ima smisel za humor, čeprav ga ne moremo označiti za humorističnega pisatelja. Humornost se kaže v zelo dobri jezikovni in slogovni ilustraciji socialnih razmer, v katerih se znajdejo posamezniki, jezikovno pa se to dopolnjuje z ljudskim izražanjem in metaforiko, besedami v prenesenem pomenu, zanimivimi besednimi igrami ter domislicami, poosebitvami in preimenovanji. Humornost je v njegovi kratki pripovedi skrita v naturalističnem, ekspresionističnem ali realističnem pripovedovanju, opisih ali kratkih dialogih, v katerih se humor prepleta z ironijo in satiro ter se lahko zaključi tudi v grotesknih podobah in spačenih občutjih.
Ključne besede: slovenska književnost, kratka pripoved, metaforika, jezikovne značilnosti, slogovne značilnosti, humor, satira, ironija, groteska
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

4.
MEŠKOVA KRATKA PROZA - TRADICIONALNI IN LIRSKO-MEDITATIVNI MODELI
Tadeja Jezernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Franc Ksaver Meško je že v svoji mladosti kazal zanimanje za književnost. Tekom let je to le še nadgrajeval s svojimi prispevki, ki so se shranili v slovenski literarni spomin. Njegov opus sega od poezije in dramatike do proze, kateri se je največ posvečal. Diplomsko delo predstavlja njegove kratkoprozne zbirke, izdane v obdobju moderne, in podrobnejšo analizo dveh kratkoproznih zbirk Ob tihih večerih in Mir božji, ki veljata za njegovi najboljši deli. Osredotočili smo se na dva modela kratke pripovedi, ki sta bila prisotna v obdobju moderne. Tradicionalni model kratke pripovedi se izoblikuje že v 2. polovici 19. stoletja z Jenkom, Jurčičem, Kersnikom in Tavčarjem. Lirsko-meditativni model kratke pripovedi pa se formira v obdobju moderne z nastopom Ivana Cankarja. Ugotovili smo, da se je Meško posluževal obeh modelov. Z lirsko-meditativnimi črticami je dosegel spoštovan status, saj je bil eden redkih sopotnikov moderne, poleg Zofke Kveder, ki se je približal Cankarjevemu inovativnemu modelu kratke pripovedi. V diplomskem delu smo opravili motivno-tematsko analizo prej omenjenih dveh kratkoproznih zbirk. S komparativno metodo smo dela primerjali med seboj ter iskali podobnosti in razlike med njimi. V obeh zbirkah prevladuje lirsko-meditativni model kratke pripovedi, kjer opazimo temo hrepenenja. V redkih pripovedih Meško ostane blizu tradicionalnemu modelu, kjer je epičnost močneje izražena, v črticah pa prevladuje socialna tematika. V lirsko-meditativnih črticah Meško liričnost ustvarja s čustvenimi izpovedmi, meditacijami, ritmizacijami, retoričnimi figurami in metaforiko. Opravili smo tudi analizo metaforike v lirsko-meditativnih črticah, ki je pokazala na pogosto rabo epitetov, komparacij, personifikacij in glagolskih metafor.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, kratka proza, slovenska moderna, tradicionalni in lirsko-meditativni model kratke pripovedi, motivi in teme, lirsko-meditativne črtice, metaforika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 526; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1021,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici