SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
METAPHOR, MUSIC AND SECOND CHANCE IN VIKRAM SETH'S AN EQUAL MUSIC (Metafora, glasba in nova priložnost v Sethovi An Equal Music)
Polonca Cvitanič, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Novelo An Equal Music je napisal indijski pisatelj Vikram Seth. Govori o dveh nadarjenih glasbenikih, violinistu in pianistki, ki sta svojo ljubezen izgubila, našla in jo ponovno izgubila. Seth s svojim načinom pisanja prikaže, kako sta zaljubljenca povezana in združena z glasbo, ki je »enaka« le njima ter kako glasba spreminja in vpliva na njune misli, občutenja, spomin, odločitve, na njun um in bit. V poglavju O avtorju so predstavljena mnenja in razmišljanja različnih kritikov. Nekateri Vikrama Setha občudujejo zaradi njegovih pisateljskih sposobnosti in poudarjajo ter izpostavljajo njegov izjemen način pisanja o lepoti glasbe. Drugi pa ga opominjajo, da je pozabil na indijsko diasporo in mu predočijo dilemo narodnosti ter etičnosti. Zamerijo mu namreč, da ni pisal o indijski problematiki, ampak da svet v njegovi noveli sestavljajo evropsko življenje, evropski protagonisti, evropska glasba in evropska mesta. Naslov Metafora, glasba in nova priložnost v Sethovi noveli nam pove, da je diplomska naloga razdeljena na tri večja poglavja. Prvo poglavje govori na kratko o definiciji metafor ter o razlagi in pomenu metafor najdenih v noveli, na primer o naslovu knjige, imenu Maggiore kvarteta, Bachovi Umetnosti fuge, o nekaterih imenih protagonistov in violinistu. Drugo poglavje govori o glasbi, podrobneje o klasični glasbi in klasičnih skladateljih ter skladbah, ki so se pojavile v noveli. Tako so predstavljeni Beethovnov Klavirski trio v c-molu, Mozartova Sonata v C-duru, K330, Schubertova Postrv in Ljubezen ter Bachova Umetnost fuge, Kontrapunkt I in XIV. Zadnje poglavje diplomske naloge pa govori o novi priložnosti, v ljubezni in življenju glavnega protagonista,o grški legendi o Orfeju in Evridiki ter nazadnje o nezvestobi.
Ključne besede: Ključne besede: Vikram Seth, An Equal Music, metafora, klasična glasba, nova priložnost
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 2313; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (28,23 MB)

2.
Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih
Joanna Bertoncelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih prikazuje spodrsljaje v prosto govorjenih besedilih. Preučuje govore mariborskega župana Franca Kanglerja, ki v javnosti ne velja za bleščečega govorca, saj njegove govore zaznamujejo mnogi jezikovni spodrsljaji. Diplomsko delo preučuje spodrsljaje s slovarskega vidika, norme, predpise, predstavi napačno uporabo tujk in v začetku teoretičnega dela opredeli pojem jezikovni spodrsljaj. Prikazati smo želeli nekatere razlike med vnaprej pripravljenimi in spontanimi besedili. S pomočjo teorije opredelimo, kaj bi naj dober govor vseboval, na kaj moramo biti pozorni in kako govor čim bolje predstaviti poslušalcem in/ali sogovorcem, hkrati pa na primerih prikažemo jezikovne spodrsljaje, ki se, prav zaradi nepripravljenosti, v govorih pokažejo. Osnovo za analizo nam predstavljajo govori in pasaže govorov mariborskega župana, ki so nastali ob različnih priložnostih.
Ključne besede: jezikovni spodrsljaji, beseda, medbesedilnost, politični govor, metafora.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2706; Prenosov: 720
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
PROSTORSKA KONCEPTUALIZACIJA BESEDE VESELJE V SLOVENSKEM JEZIKU
Natalija Furman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s prostorsko konceptualizacijo besede veselje v slovenskem jeziku, pri čemer smo pozorni na besedilnozvrstno razlikovalnost. V odnosu s konceptom prostora ugotavljamo metaforičnost analiziranih zvez, in sicer na osnovi razporeditve VESELJE V PROSTORU in VESELJE KOT PROSTOR, znotraj tega okvira analiziramo zveze glede na konkretni in abstraktni prostor ter PROSTOR ZNOTRAJ ČLOVEKOVEGA TELESA in PROSTOR ZUNAJ ČLOVEKOVEGA TELESA. V teoretičnem delu podamo opis kognitivne znanosti in jezikoslovja, veselja kot čustva, koncepta prostora po Langackerju (1987) in opis besedilnega sloga. Osredinimo se na sodobno teorijo metafore, saj se je pri analizi pokazalo, da je večina proučenih kontekstov metaforičnih.
Ključne besede: kognitivno jezikoslovje, prostor, konceptualizacija, veselje, metafora, besedilni slog
Objavljeno: 29.02.2012; Ogledov: 1384; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (755,57 KB)

4.
ZMOŽNOST RAZUMEVANJA FRAZEMOV PRI UČENCIH 3. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Urška Balažic, 2013, diplomsko delo

Opis: Frazemi veljajo za zabavna izrazna sredstva, ki polepšajo in bogatijo naš jezik. Pojavljajo se tako v strokovnih besedilih kot tudi v vsakdanjem govoru, učenci pa jih pogosto srečujejo v umetnostnih besedilih, ki jih prebirajo pri pouku ali doma za zabavo. Pri tem je pomembno, da jih razumejo, zato sem v svojem diplomskem delu raziskala, kako frazeme razumejo učenci 3. in 5. razreda. Zanimalo me je, ali so spol, starost in vrsta frazema pomembni dejavniki pri njihovem razumevanju. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri razumevanju ne igra pomembne vloge, saj so se pri razumevanju določenih vrst frazemov bolje odrezale deklice, pri drugih pa dečki. Za razliko od spola pa je starost pri razumevanju frazemov zelo pomembna; starejši kot so učenci, bolje razumejo frazeme. Pri mlajših učencih sem opazila, da so jim težave delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih učenci velikokrat razumeli dobesedno. Že iz preleta ciljev v učnem načrtu je razvidno, da se frazeologiji namenja zelo malo časa. Kar je posledično razvidno v rezultatih učencev, ki kažejo na pomanjkljivo razumevanje določenih vrst frazemov. Pokazalo se je, da učencem predstavlja največjo težavo razumevanje pregovorov. V nasprotju s pregovori pa učenci z razumevanjem sestav nimajo nobenih problemov, kar niti ni presenetljivo, saj so sestave besedne zveze s točno določenim pomenom, vzgoja in izobraževanje pa spodbujata čedalje večjo pojmotvornost. Pri tem pa se moramo vprašati, ali učencem dovolj uzaveščamo frazeme. Sama sem mnenja, da bi bilo treba učence pogosteje seznanjati s temi izraznimi sredstvi, predvsem bi si želela, da bi z učenci delali več na razumevanju pregovorov, saj se ne nazadnje v njih in tudi ostalih frazemih skriva ljudska modrost, ki jo moramo ohranjati.
Ključne besede: frazemi, frazeologija, razvoj govora, preneseni pomen, metafora v vzgoji in izobraževanju
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 2170; Prenosov: 723
.pdf Celotno besedilo (681,79 KB)

5.
Pesniške, mentalne in druge podobe
Darja Pavlič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se, potem ko na kratko oriše rabo različnih zbirnih pojmov za metafore, komparacije, simbole in druga pesniška sredstva, ukvarja z razmerjem med pesniškimi in mentalnimi podobami, razišče pa tudi prvotni pomen izraza podoba.
Ključne besede: literarna veda, podobje, pesniške podobe, mentalne podobe, zaznavanje, metafora, simbol
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 297; Prenosov: 23
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Jože Udovič in moderno podobje
Darja Pavlič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Pesnik in prevajalec Jože Udovič (1912-1986) je v svojih esejih o poeziji poudarjal spremenjeno vlogo metafor v moderni poeziji. Članek obravnava njegove poglede na moderno podobje, primerja različne definicije absolutnih in drznih metafor, v sklepnem delu pa z analizo izbranih metafor iz Udovičeve zbirke Ogledalo sanj pokaže, v čem je njihova drznost.
Ključne besede: slovenska poezija, literarno podobje, metafora
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 516; Prenosov: 18
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
Stilne prvine v Mrzelovi zbirki Luči ob cesti
Tanja Stipič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomske raziskave je kratkoprozna zbirka Luči ob cesti (1932) Ludvika Mrzela. Osredotoča se na metaforiko, ki je v zbirki najpogostejše stilno sredstvo. Analiza je potekala s pomočjo interakcijske in kognitivne teorije metafore. Metafore so razvrščene najprej po metaforičnih oblikah, nato pa po izhodiščnih območjih. Z oblikovnega vidika prevladujejo epitetoneza, glagolska metafora in primera, manj pogosta je samostalniška metafora, še redkejši sta genitivna metafora in identifikacija. Izhodišča metafor so iz območij čutnih zaznav, naravnih pojavov, predmetnega sveta, človekovega delovanja ter abstraktnih pojmov. Med konceptualnimi metaforami je najopaznejša metafora poti za življenje osamljenega in odtujenega subjekta. V metaforah, najgostejše so v lirskih meditacijah in impresionističnih razpoloženjskih vložkih, je vizualiziran ali konkretiziran človekov miselni in čustveni svet, prisotne so antropomorfizacije pokrajine, predmetov in drugih konkretnih pojavov, pojavljajo se tudi sinestezijske in oksimoronske zveze. Našteta pomenska območja gradijo lepotno, ubrano metaforiko, s katero se uresničuje lirski model črtice, ki, kadar so metafore še posebej pogoste, prehaja v pesem v prozi. Čeprav je na tematski ravni nekaj znamenj novejših tokov, je Mrzel z lirizacijo, na estetiki lepote temelječo metaforiko, osebno izpovednostjo in poseganjem po simbolih za izražanje duševnih stanj ostal povsem v okviru za Cankarja značilne impresionistične in simbolistične kratkoprozne poetike.
Ključne besede: Ludvik Mrzel, Luči ob cesti, črtica, pesem v prozi, simbol, metafora
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 687; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (657,12 KB)

8.
Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo
Anton Buzeti, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo zajema dva sklopa, teoretični in praktični. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen sam izvor besede karikatura, učinek in njena vloga, opredelitev pojma komičnega in kratek razvoj karikature skozi obdobja Egipta, antike, srednjega veka, renesanse, reformacije in protireformacije, baroka, 19. in 20. stoletja. V praktičnem delu gre za razmislek o avtorskih časopisnih karikaturah, ki so na avtorsko svojski način pospremile dva ključna dogodka iz sveta ob Muri. Prvi, Agonija Mure, odslikava družbeno klimo ob lastninjenju in obstoju tekstilnega giganta, drugi, Begunski val, pa išče povezave med človeškim obupom in vsiljenimi spremembami tukajšnjega prebivalstva.
Ključne besede: Karikatura, situacijska karikatura, Mura, Murin delavec, Murina delavka, metafora, barvna paleta, format, kompozicija, begunec, migrant, žičnata ograja, tehnična ovira, Janez Votek, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Andrej Bedek.
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Modeli sistemske dinamike za izboljšanje razumevanja dinamičnih sistemov v učnem procesu
Andreja Vehar Jerman, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava kompleksne dinamične sisteme, ki so sestavni del našega življenja in zahtevajo od vsakega posameznika njihovo čim boljše razumevanje. V okviru izvedenih raziskav smo obravnavali problematiko človekovega dojemanja relacije nivo — tok, ki se izkaže kot zahteven koncept za razumevanje že v enostavnih dinamičnih sistemih. Namen naloge je raziskati uspešnost pristopa razlage dinamičnih pojavov s pomočjo hidravlične metafore kot metode za poučevanje dinamičnih sistemov na področju kinematike. Preverili smo, če predhodna obravnava učne snovi poveča možnost za napredek v učnem procesu. Postavili smo hipotezo, da dijakom predstavlja večjo težavo grafičen prikaz situacije kot besedni. Z anketo smo preverili znanje pred in po obravnavi dinamičnih sistemov s pomočjo principa hidravlične metafore. Princip razlage s pomočjo hidravlične metafore je bil prikazan v razredu eksperimentalno, s pritokom in odtokom ter stanjem. Pridobljeno znanje so dijaki utrdili tudi z aplikacijo, ki je bila izdelana v ta namen. Rezultati naloge so pokazali, da modeli sistemske dinamike pri poučevanju kinematike pripomorejo k boljšemu razumevanju enostavnih dinamičnih sistemov.
Ključne besede: hidravlična metafora, sistemska dinamika, kinematika, dinamični sistemi
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 305; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
Razumevanje somatskih frazemov pri predšolskih otrocih (5–6 let) ter učencih osnovne šole (5. in 9. razred)
Tanja Županc, 2016, magistrsko delo

Opis: Metafore so del našega vsakdanjega sporazumevanja in v določenih primerih predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Najpogosteje uporabljene metafore so somatski frazemi, saj se ljudje najlažje poistovetimo s svojim telesom. Osnovni namen raziskave je, ugotoviti, ali obstaja razlika v razumevanju somatskih frazemov med predšolskimi otroki (5–6 let) in učenci osnovne šole (5. ter 9. razred) glede na starost, spol in vrsto frazema. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih 8 predšolskih otrok, 8 učencev 5. razreda in 8 učencev 9. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da je razumevanje somatskih frazemov pri učencih odvisna od njihove starosti in vrste frazema. Učenci 9. razreda so v primerjavi s predšolskimi otroki in učenci 5. razreda bolje razumeli somatske frazeme. Med izbranimi somatskimi frazemi pa je učencem največ težav povzročalo razumevanje metaforičnega pomena pregovornih stavčnih frazemov. Raziskava je pokazala, da v razumevanju somatskih frazemov ne obstajajo izrazite razlike glede na spol.
Ključne besede: somatski frazem, kognitivna teorija, konceptualna metafora, razvoj metafore v otrokovem jeziku, razvoj govora
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 432; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici