1.
Fizikalistične teorije duha skozi prizmo večvrstne realizacije: zagovor psihofizičnega redukcionizma : zagovor psihofizičnega redukcionizmaTadej Todorović, 2024, doktorska disertacija
Opis: Disertacija se ukvarja s sodobnim filozofskim problemom duha in telesa. V prvem delu najprej upravičimo omejitve disertacije, tj. specifično omejitev na fizikalistične rešitve problema duha in telesa. Temu sledijo podrobna analiza problema duha in telesa znotraj fizikalističnih teorij; predstavitev ključnih pojmov, ki nastopajo v razpravi, in opredelitev relevantnih fizikalističnih teorij duha – specifično psihofizičnega redukcionizma, funkcionalizma in emergentizma.
Začetek drugega dela je namenjen predstavitvi in kontekstualizaciji osrednjega pojma disertacije – večvrstni realizaciji, ki predstavlja enega glavnih argumentov v prid funkcionalističnim teorijam duha. Podani so analiza zgodovine večvrstne realizacije, prvotna motivacija in njen namen, tj. zagotavljanje avtonomnosti posebnih znanosti in resničnost funkcionalizma. Sledita širša razprava o naravnih vrstah na sploh in razprava o naravnih vrstah v posebnih znanostih, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje večvrstne realizacije. Disertacija nato na osnovi celostne analize naravnih vrst v posebnih znanostih ponudi rešitve za dva s tem povezana problema: za problem ontološke zavezanosti predikatov, ki nastopajo v posebnih znanostih, in za problem avtonomnosti posebnih znanosti. Zagovarja, da predikati posebnih znanostih niso nujno ontološko zavezujoči in da sodobna razprava v filozofiji znanosti, specifično semantični vidik statusa znanstvenih teorij v konjunkciji s semantičnim pluralizmom, omogoča avtonomnost posebnih znanosti na način, ki je združljiv z ontološkim redukcionizmom.
Tretje poglavje se osredotoči na pomembne različice večvrstne realizacije v sodobni literaturi in jih kritično obravnava v luči zaključkov prejšnjega poglavja. Kot ključno slabost vseh predstavljenih različic večvrstne realizacije izpostavi dejstvo, da te podpirajo le semantični antiredukcionizem, ne pa tudi ontološkega antiredukcionizma, kar je bil izvoren cilj večvrstne realizacije. Zato je v drugem delu tretjega poglavja razvita nova večvrstna realizacija, ki naj bi zagotavljala neresničnost ontološkega redukcionizma. Nova večvrstna realizacija je močna različica večvrstne realizacije; ker glede na analizirane empirične primere v dejanskem svetu za resničnost nove večvrstne realizacije ni dobre empirične podpore, jo ob koncu tretjega poglavja branimo pred možnimi ugovori.
Četrti in zadnji del disertacije predpostavi, da nova večvrstna realizacija edina opravlja funkcijo in namen, zaradi katerih je bila večvrstna realizacija sploh razvita, zaradi česar moramo ponovno ovrednotiti fizikalistične teorije duha. Upoštevajoč novo večvrstno realizacijo in druge vidike problema duha ter telesa, specifično mentalna vzročnost in preprostost teorij, v sklepu na novo ocenimo, katera fizikalistična teorija, psihofizični redukcionizem ali funkcionalizem, je najprimernejša teorija duha. Zaključimo, da nova večvrstna realizacija premakne jeziček na tehtnici v prid psihofizičnega redukcionizma: psihofizični redukcionizem je torej trenutno najboljša fizikalistična teorija duha in telesa.
Ključne besede: problem duha in telesa, teza večvrstne realizacije, metafizika posebnih znanosti, teorija identitete, funkcionalizem
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,89 MB)