| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Owas analiza delovnega mesta v plc maribor
Tina Kaiser, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovno mesto v Poštnem logističnem centru Maribor, kjer poteka usmerjanje navadnih pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih za mesto Maribor v usmerjevalni omari. Predstavljena je organizacija in izbrano delovno mesto. Delovno mesto in položaje telesa, ki jih zavzame delavec med opravljanjem, smo podrobno opisali in proučili. Opravili smo OWAS analizo, kritično analizo in predlagali rešitve. Ugotovili smo, da se prekomerno ponavljajo naslednji gibi: pokončna drža s torzijo, ena nadlaket nad nivojem ramen, glava upognjena nad 30 ° in glava sklonjena nad 30 °. Za zmanjšanje števila teh gibov smo predlagali rešitve.
Ključne besede: OWAS, ergonomija, delovno mesto, PLC Maribor
Objavljeno: 17.08.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (986,40 KB)

2.
Mariborsko plemstvo v 15. stoletju
Barbara Čučko, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mariborsko plemstvo v 15. stoletju. V uvodu so najprej prestavljena srednjeveška mesta na Slovenskem in plemstvo na Slovenskem. Nadalje je obravnavano mesto Maribor od časa njegovega nastanka in razvoja. Podrobneje je opisano mariborsko plemstvo skozi stoletja. Izpostavljene so ključne tematike, ki kažejo razlike med plemstvom in meščani ter podobnosti in razlike med visokim in nižjim oz. mestnim in plemstvom na deželi. Eden izmed ključnih ciljev je raziskati funkcije posameznega plemstva v mestu Maribor ter kako so te posredno in neposredno vplivale na njegov razvoj. Prav tako je cilj predstaviti odnos med knezom in njegovim plemstvom v 15. stoletju. V sklepu je predstavljeno, v čem se je mariborsko plemstvo v 15. stoletju razlikovalo od plemstva v 14. stoletju. Od 13. stoletja naprej so se v mestu Maribor pojavljali stalno naseljeni člani podeželskega plemstva ali nižjeplemiških rodbin iz gradov. Zasledimo lahko tudi posameznike, ki so se ločevali od meščanske skupnosti ter se niso vključevali v meščansko družabno življenje. Plemiči, ki so dobili mestne pravice ob preselitvi v mesto, so se vključili v mestno trgovino predvsem z vinom ter prevzemali meščanske družbene navade, hkrati so začeli posegati po uglednih službah in zasedati vodilne položaje mesta. Mesta so imela za višje plemstvo velik pomen, saj so se lahko z njimi ekonomsko okoristili. 15. stoletje je bilo stoletje sprememb, kriz, vojn, turških vpadov in čas, ko so se izoblikovali deželni stanovi. Večina plemiških družin se je sredi 15. stoletja imenovala po svojih fevdalnih sedežih, gradovih ali kraju, kjer so se trajneje naselili. Ponemčili so imena slovenskih toponimov in le peščica jih je obdržala slovensko obliko z nemško končnico (npr. Črnomaljski, Grimšici, Kozjaki, Strmolski, Podvinski itd.).
Ključne besede: Maribor, plemstvo, mesto, srednji vek, trgovina, Landeshauptmann, verweser/verbeser, knez, stanovi, privilegij
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (768,28 KB)

3.
Pedagoško delovanje v mariboru med obema vojnama
Barbara Čučko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Ključne besede: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 130; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (729,74 KB)

4.
Raziskovalni center kampusa tehniških fakultet Univerze v Mariboru
Vesna Zatezalo, 2018, magistrsko delo

Opis: Univerza v Mariboru avtonomna, znanstveno - raziskovalna in izobraževalna ustanova, katere namen je pridobivanje znanja, prenašanje znanja skozi vsepovezanost pedagoških programov v širšo družbeno skupnost. Na znanstveno raziskovalnem področju je namen oblikovanje interdisciplinarnih timov raziskovalcev, sposobnih dosegati vrhunske rezultate, voditi in sodelovati v projektih, se vključevati v mednarodne integracije in s tem omogočiti aktivno vključevanje študentov v delo z namenom rasti celotne regije. Območje med Prežihovo in Strossmayerjevo ulico ter med Gosposvetsko in Koroško cesto ima urbano razvojni potencial za trajnostno prenovo. Nahaja se na zahodnem delu starega mariborskega mestnega jedra, ki je kot mestni kampus integriran v potencial mesta. Skozi analize današnjega stanja območja upoštevajoč prostorska izhodišča naloga ponudi urbanistično zasnovo prenove območja. Namen magistrskega dela je tako oblikovana arhitekturna rešitev, da se maksimalno izkoristijo vsi potenciali prostora, medsebojni vplivi in priložnosti za kvalitetno delovno in raziskovalno vzdušje. Območje obdelave zajema vogal Smetanove in Prežihove ulice proti severu. Projekt obsega gradnjo novega objekta raziskovalnega centra (LAB:UM_RAZ:UM). Pretočnost območja je skozi atrijski objekt omogočena z povezavo vzhod-zahod, odprtost proti jugu oziroma razširitev skupnega urbanega prostora omogoča transparentno komunikacijo z ožjo okolico in integracijo v mestno tkivo.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, mesto Maribor, mestni kampus, raziskovalni center
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 659; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (63,05 MB)

5.
CENTRALNI OBJEKT KAMPUSA TEHNIŠKIH FAKULTET UNIVERZE V MARIBORU
Veselin Zatezalo, 2018, magistrsko delo

Opis: Leta 2013. je Univerza v Mariboru opredelila svojo strategijo razvoja v obdobju 2013-2020. Skladno s predmetno strategijo, magistrska naloga ponuja pogled na prostorski koncept razvoja območja tehniških fakultet UM. Predmetno univerzitetno območje je locirano tik ob zahodnem robu starega mestnega jedra mesta Maribor. Lokacija ponuja izredne priložnosti za prepoznavnost območja v prostoru, vendar so univerzitetni objekti medsebojno programsko nepovezani, prostorsko in oblikovno nedorečeni in vsebinsko ne odražajo definicijo univerzitetnega kampusa. Obstoječa pozidava ni dovolj vpletena v mestna dogajanja, kar se reflektira v manjši prepoznavnosti mesta Maribor kot pomembnega univerzitetnega središča regije in širše. S povečanjem in posodobitvijo površin namenjenih za izobraževalno dejavnost bo mesto Maribor pridobilo večje število študentov, doživelo bo migracijsko preobrazbo, število prebivalcev bo zraslo. Z rasti števila prebivalcev, tudi ostale vsebine mesta pridobijo večjo prioriteto, se razvijajo in dopolnjujejo, kar omogoča nove investicije in sveži kapital. S prepoznavnostjo fakultete in kvalitetnimi univerzitetnimi vsebinami pričakujemo v mestu Maribor rast števila domačih in tujih študentov. Magistrska naloga predstavlja vizijo prostorskega razvoja predmetnega območja s poudarkom na umestitev nove stavbe poslovnega univerzitetnega središča (skrajšano ime objekta PCTF:UM) kot stalne interakcije teorije in prakse, mesto prepletanja univerzitetnega in tržnega razmišljanja. S predmetno prenovo univerzitetnega dela mestnega središča mesto Maribor dobi novi generator zagona.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus tehniških fakultet, mesto Maribor, PCTF:UM
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 436; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (50,40 MB)

6.
Prebujanje spečega velikana
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Stavba kazensko-popravnega doma oziroma KPD s svojo pomembno strateško lego predstavlja primer neizkoriščenega poslopja velikih površin v Mariboru, obravnavanega v okviru programa URBACT III – 2nd Chance. Prispevek v uvodu osvetli problem regeneracije opuščene stavbe in degradiranega območja nekdanjih zaporov, ki je bil kot študentski projekt izveden v okviru magistrskega študija arhitekture v študijskem letu 2016/2017. Cilj večplastnega postopka priprave različnih scenarijev za oživljanje stavbe KPD, simbolično imenovane ‘speči velikan’, je bil pridobiti ideje z vključitvijo raznolikih in zanimivih programov za variantne rešitve oblikovanja nove podobe celotnega kompleksa, ki naj motivira različne deležnike. V nadaljevanju sledi opis postopka oblikovanja različnih študentskih idej s poudarkom na vključevanju različnih funkcij, ki jih mestu primanjkuje. Rezultati študentskega dela so strnjeni v opisu treh variantnih zasnov. Značilnost zasnove »Kulturni center Maribor« je poudarek na funkcionalni preureditvi notranjosti stavbe z minimalnimi posegi z namenom umeščanja različnih kulturnih vsebin. Zasnova »Tržna pot« izhaja iz obstoječega programa nakupovalnega središča, ki prevladuje na lokaciji, nadgrajenega s posegi za privlačnejšo podobo novega mestnega portala. Zasnova »Prebujenje otoka« se osredotoča na problem izoliranosti in nevidnosti območja v odnosu do mestnega središča. Vizijo oblikovanja novega zelenega mestnega središča predstavlja umestitev ploščadi prek mestne vpadnice.
Ključne besede: opuščena stavba KPD, degradirano območje, študentski projekt, mesto Maribor
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (16,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Stadtregion Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 606; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (257,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru
Ana Vovk Korže, Vesna Blažeka, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazani tipi zelenih površin v Mariboru in njihove funkcije. Uradne klasifikacije tipov zelenih površin so številne. Prav tako imajo zelene površine v mestih mnoge funkcije. Namen prispevka je prikazati stanje zelenih površin v mestu in njihovo varovanje. Žal je biotska raznovrstnost v mestih premalo varovana.
Ključne besede: biodiverziteta, zelene površine, lokalna agenda, mesto, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1064; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Regijsko mesto Maribor
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prostorski razvoj mest že dalj časa zaznamuje proces razseljevanja urbanih dejavnosti v okolico. Ob tem nastaja nova oblika mesta, tako imenovano regijsko mesto. V prispevku prikazujemo nastanek in značilnosti regijskega mesta Maribor, in sicer skozi tri vsebinske sklope: socioekonomskega, gospodarskega in fizičnega. Ugotavljamo, da regijsko mesto opredeljujejo tesne gospodarske in socioekonomske vezi med kompaktnim mestom in suburbanim območjem ter intenziven prostorski razvoj v obmestnih naseljih. Regijsko mesto Maribor je šele v začetni fazi razvoja, vendar številni kazalniki kažejo,da se bo začeti trend disperzije nadaljeval in da bo prostorska rast v obmestju še intenzivnejša. Prispevek prinaša tudi kratek diskurz ozamejevanju regijskega mesta.
Ključne besede: prostorski razvoj, mesto, obmestja, mestna regija, regijsko mesto, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 500; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
MESTO MARIBOR IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO FALA V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Tadeja Mali, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana splošna zgodovina mesta Maribor in zemljiškega gospostva Fala s posebnim poudarkom na času od konca srednjega veka do sredine 18. stoletja. Obdobje je zaznamovano s terezijanskimi reformami, ki so zajele tudi slovenske dežele. Leta 1754 je nastal prvi popis podložnih hiš na zemljiških gospostvih in v meščanskih naselbinah, s katerim je želela oblast pridobiti splošen pregled prebivalstva z namenom reforme tako davčnega kot vojaškega nabornega sistema. Popis je seznam vseh podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev z njihovimi imeni in priimki ter oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. Najpomembnejši del diplomske naloge je transliteracija vira, na podlagi katerega je obdelana takratna socialna struktura prebivalstva. V mestih je bila le-ta bistveno drugačna kot na podeželju, kjer je največji del prebivalstva še živel v odvisnosti od svojega zemljiškega gospoda. V mestu zasledimo pisano obrtniško poklicno strukturo z nekaj trgovci in posamezniki z drugimi statusnimi oznakami, npr. gostači. Podložniki v okviru zemljiškega gospostva Fala pa so živeli na celih, tričetrtinskih, polovičnih in četrtinskih kmetijah. Ob teh je v okviru gospostva živelo še številčno in slojevito nižje nekmečko prebivalstvo, značilno tudi za druge slovenske pokrajine; predstavljajo ga kajžarji, vinogradniški kajžarji in viničarji.
Ključne besede: mesto Maribor, zemljiško gospostvo Fala, Marija Terezija, popis podložnih hiš leta 1754, transliteracija, prebivalstvo
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1050; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici