Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovno mesto v Poštnem logističnem centru Maribor, kjer poteka usmerjanje navadnih pisemskih pošiljk po dostavnih okrajih za mesto Maribor v usmerjevalni omari. Predstavljena je organizacija in izbrano delovno mesto. Delovno mesto in položaje telesa, ki jih zavzame delavec med opravljanjem, smo podrobno opisali in proučili. Opravili smo OWAS analizo, kritično analizo in predlagali rešitve. Ugotovili smo, da se prekomerno ponavljajo naslednji gibi: pokončna drža s torzijo, ena nadlaket nad nivojem ramen, glava upognjena nad 30 ° in glava sklonjena nad 30 °. Za zmanjšanje števila teh gibov smo predlagali rešitve.
Ključne besede: OWAS, ergonomija, delovno mesto, PLC Maribor
Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1031; Prenosov: 424
Celotno besedilo (986,40 KB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Ključne besede: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 948; Prenosov: 123
Celotno besedilo (729,74 KB)

Opis: Leta 2013. je Univerza v Mariboru opredelila svojo strategijo razvoja v obdobju 2013-2020. Skladno s predmetno strategijo, magistrska naloga ponuja pogled na prostorski koncept razvoja območja tehniških fakultet UM. Predmetno univerzitetno območje je locirano tik ob zahodnem robu starega mestnega jedra mesta Maribor. Lokacija ponuja izredne priložnosti za prepoznavnost območja v prostoru, vendar so univerzitetni objekti medsebojno programsko nepovezani, prostorsko in oblikovno nedorečeni in vsebinsko ne odražajo definicijo univerzitetnega kampusa. Obstoječa pozidava ni dovolj vpletena v mestna dogajanja, kar se reflektira v manjši prepoznavnosti mesta Maribor kot pomembnega univerzitetnega središča regije in širše. S povečanjem in posodobitvijo površin namenjenih za izobraževalno dejavnost bo mesto Maribor pridobilo večje število študentov, doživelo bo migracijsko preobrazbo, število prebivalcev bo zraslo. Z rasti števila prebivalcev, tudi ostale vsebine mesta pridobijo večjo prioriteto, se razvijajo in dopolnjujejo, kar omogoča nove investicije in sveži kapital. S prepoznavnostjo fakultete in kvalitetnimi univerzitetnimi vsebinami pričakujemo v mestu Maribor rast števila domačih in tujih študentov. Magistrska naloga predstavlja vizijo prostorskega razvoja predmetnega območja s poudarkom na umestitev nove stavbe poslovnega univerzitetnega središča (skrajšano ime objekta PCTF:UM) kot stalne interakcije teorije in prakse, mesto prepletanja univerzitetnega in tržnega razmišljanja. S predmetno prenovo univerzitetnega dela mestnega središča mesto Maribor dobi novi generator zagona.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus tehniških fakultet, mesto Maribor, PCTF:UM
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1251; Prenosov: 196
Celotno besedilo (50,40 MB)

Opis: Pojem »mestna regija« je vsebinsko zelo širok, zato pa tudi precej ohlapen. Gledano »od daleč«, je pojav jasen in preprost – okoli mesta se oblikuje območje, katerega prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb, istočasno pa se med središčem in okolico vzpostavijo številne vezi, zaradi katerih postaja območje v gospodarskem, upravnem in socialnem smislu vse bolj enovito in povezano. Ko pa skušamo pojav operacionalizirati, mestno regijo zamejiti ali pobliže spoznati njene značilnosti, se pokaže prej omenjena ohlapnost. Definicija, okoli katere je enotna večina raziskovalcev pravi, da je mestna regija območje, kjer večina prebivalcev iz okolice zadovoljuje večino svojih potreb v središču tega območja, ne pa v drugih regionalnih središčih, med regijskim središčem in okolico pa se posledično spletejo številne vezi, zaradi katerih deluje območje funkcijsko povezano (Lichtenberger 1986, Carter 1975, Heineberg 2000, Krau 2005). V tej definiciji so vsaj tri formulacije, zarad katerih je pojem potrebno vsakič prirediti konkretnemu primeru. To so: večina prebivalcev, okolica regionalnega središča in večina potreb. Morda je zaradi omenjene vsebinske ohlapnosti leta 1970 O. Boustedt postavil drugo definicijo, po kateri obsega mestna regija območje dnevnih migracij v regijsko (bolje: zaposlitveno) središče. Takšna definicija je natančnejša, vendar ne pokriva vseh vsebin mestne regije. Menimo, da je za razumevanje mestne regije potreben nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega! Univerzalna, vse dejavnosti obsegajoča mestna regija kot spoj regijskega središča in okoliškega območja ne obstaja; mestna regija ni »real existend«, temveč je konstrukt, ki ga opredelimo sproti, za vsak namen posebej in je tudi vsakič drugačna. Osnovna ideja o funkcionalnem območju okoli mesta pridobi v vsakem kontekstu nekoliko drugačno obliko. Mestne regije regije niso enkrat za vselej, temveč se spreminjajo skladno z gospodarskimi in socialnimi razmerami; bolje: spreminjajo se skupaj s pokrajino (regija je specifičen prostor v specifičnem času). Zato je potrebno ta pojav razumeti kot konglomerat (skupek) različnih gravitacijskih območij, ki vsako zase predstavlja mestno regijo, vsa skupaj pa imajo zgolj informativni (orientacijski) pomen (glej shemo mestne regije v besedilu). Definicija mestne regije, ki bolj ustreza današnjemu razumevanju tega pojava bi se lahko glasila: mestna regija je območje, katerega označujejo ekonomski in socialni odnosi med mestom in okolico. Težavna je tudi zamejitev mestne regije, saj je kakršnokoli postavljanje kriterijev, dejanje »od zunaj«, ki z vsebino pojma nima veliko skupnega. Primerneje je ločevati območje glede na intenzivnost povezav z regijskim središčem (v smislu intenzivnih, manj intenzivnih in občasnih povezav z regijskim središčem). Podobno stališče najdemo pri Boustedtu, ki je mestno regijo razdelil na središčni (mesto), širitveni (obmestje) in zunanji del (po Heineberg 2000, 57). Eno ključnih vprašanj je, s katerimi elementi lahko mestno regijo prepoznamo, oziroma, kateri elementi mestno regijo vzpostavljajo? Glede na vsebino odgovora lahko opredelimo vsaj dve vrsti mestnih regij, in sicer ekonomsko geografske in socialno geografske mestne regije. Pri razpoznavanju ekonomsko geografskih mestnih regij izhajamo iz pojma »mesto«, ki je za vsebino pojava ključnega pomena. Mesto, kakor ga pojmujemo v ekonomski geografiji je območje, kjer so skoncentrirane številne dejavnosti, od proizvodnih, storitvenih, upravnih in družbenih. Dejavnosti niso namenjene le prebivalcem mesta, temveč tudi prebivalcem okoliških naselij. Ekonomsko geografske mestne regije temeljijo na vrsti in intenzivnosti odnosov (povezav) med mestom in okolico. Posledica tega je območje okoli mesta (mestna regija), katerega prebivalci večinsko ter bolj ali manj pogosto, vendar redno, uporabljajo dejavnosti v središču tega območja. Kazalca, s katerima lahko prepoznamo ekonomsko geografske mestne regije sta: - število dnevnih migrantov in - število gospodinjstev, ki se redno oskrbujejo v regijskem središču. Uporabni bi bili tudi podatki o številu in krajevnem izvoru obiskovalcev javnih prireditev, mreži poslovalnic in ekspozitur podjetij, s sedežem v regijskem središču, številu in intenzivnosti poslovnih vezi med gospodarskimi subjekti, intenzivnosti prometnih tokov oziroma gostoti prometa med mestom in okoliškimi naselji. V socialno geografskem smislu je mestna regija območje, kjer so socialni odnosi med prebivalci intenzivnejši – pogostejši, tesnejši in številnejši. Tudi Massey pravi, da je (mestna) regija produkt socialnih odnosov. S širšim območjem bivanja posameznika namreč ne povezuje le stanovanje in delo, tudi socialne in institucionalne vezi, pa tudi duhovne, v sodobnem času vse bolj tudi enotne informacije. Posledica tega je regionalna identifikacija, kar pomeni zavest o pripadnosti določenemu teritoriju. Opredeljevanje tovrstnih regij sloni na deležu prebivalcev okoliških naselij, ki se identificirajo z določenim regionalnim središčem. Druga oblika socialnih vezi, ob katerih nastaja mestna regija bi lahko bile posledice specifičnih informacij, ki jih posredujejo lokalni mediji. V mislih imamo oglaševanje prireditev, storitev, informacije o lokalnih dogodkih. Ob tem se oblikuje specifičen vzorec ravnanja (=socialni odnosi), ki v drugih mestnih regijah ni prisoten. Socialne odnose s prostorsko konotacijo definira tudi pripadnost oziroma simpatizerstvo z regionalnimi športnimi klubi, članstvo v kulturnih društvih in interesnih združenjih (tudi na področju civilne družbe). Elementi, ki definirajo to vrsto odnosov oziroma mestnih regij so: - število oglasov iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število informacij, reklamnih sporočil in drugih oglasov iz iste regije večje, kakor iz drugih regij. - število informacij iz lokalnega okolja v regionalnih medijih. Predpostavljamo, da je število novic iz domicilne regije večje, kakor iz drugih regij, kar pomeno boljšo obveščenost, pa tudi povezanost z lokalnimi dogodki. - členitev prostora na upravne enote. Predpostavljamo, da je teritorialna organiziranost določene družbene dejavnosti (npr. zdravstva, sodstva, šolstva) kohezijski element mestne regije, saj vpliva na organiziranje vsakodnevnega življenja in na vključenost prebivalcev v reševanje razvojnih in vsakodnevnih vprašanj. Takšen pomen imajo javna uprava, sodstvo, zdravstvo, policija, geodetska služba, zavodi za zaposlovanje, socialne ustanove, tudi volilni okoliš. Vrste mestnih regij, kakršne izhajajo iz nakazanih elementov, se med seboj teritorialno ne prekrivajo, niti podobne si niso. Zato ni mogoče govoriti o mestni regiji na splošno, temveč je potrebna natančnejša opredelitev, za katero vrsto mestne regije gre. Mestna regija Maribora obsega velik del severovzhodne Slovenije, ne glede na to, s katerim kazalcem jo omejimo. Izkaže pa se, da je v socialnem smislu mestna regija obsežnejša, kakor v ekonomskem.
Ključne besede: geografija, regionalna geografija, mestne regije, mesto, Maribor, prostorsko planiranje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1399; Prenosov: 120
Celotno besedilo (257,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Prostorski razvoj mest že dalj časa zaznamuje proces razseljevanja urbanih dejavnosti v okolico. Ob tem nastaja nova oblika mesta, tako imenovano regijsko mesto. V prispevku prikazujemo nastanek in značilnosti regijskega mesta Maribor, in sicer skozi tri vsebinske sklope: socioekonomskega, gospodarskega in fizičnega. Ugotavljamo, da regijsko mesto opredeljujejo tesne gospodarske in socioekonomske vezi med kompaktnim mestom in suburbanim območjem ter intenziven prostorski razvoj v obmestnih naseljih. Regijsko mesto Maribor je šele v začetni fazi razvoja, vendar številni kazalniki kažejo,da se bo začeti trend disperzije nadaljeval in da bo prostorska rast v obmestju še intenzivnejša. Prispevek prinaša tudi kratek diskurz ozamejevanju regijskega mesta.
Ključne besede: prostorski razvoj, mesto, obmestja, mestna regija, regijsko mesto, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1080; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...