1. Primerjava pečatov celinskih in primorskih mest na Slovenskem v srednjem vekuDejan Juhart, Martin Bele, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Pečati so predstavljali izredno pomembno pravico srednjeveških mest in trgov. Ti so s pridobitvijo pečata namreč postali tudi pravne osebe. Na celotnem slovenskem ozemlju je v teku srednjega veka pečate imelo 32 mest in 7 trgov. Pričujoč članek na podlagi teh pečatov ponuja primerjavo med celinskimi in primorskimi mesti, ki do sedaj še ni bila opravljena. Obravnavana je sestava pečatnih polj, velikost, oblika, napis in barva srednjeveških pečatov.
Ključne besede: zgodovina Slovenije, srednji vek, pečati, mesto, trg, obzidje, sfragistika
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Soočanje s stresom na delovnem mestu in njegov vpliv na kakovost družinskega življenjaPetra Vršnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V sodobnem svetu je žal stres del vsakdanjika, še prav posebej je pogosto posledica neurejenih in zaostrenih delovnih pogojev. V takšnem primeru se zaposleni, ki imajo družine in številne obveznosti izven delovnega časa soočajo s številnimi izzivi. Med najpogostejše stresorje na delovnem mestu prištevamo preobremenjenost z delom, nepredvidljivi urniki, slabi medsebojni odnosi … Predvsem je ključno, da posledice stresa na delovnem mestu posameznika vplivajo na učinkovitost pri delu, istočasno tudi na družinsko življenje.
Namen: Namen naloge je bil predvsem narediti pregled nad dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu ter opredeliti, kako ti vplivajo na kakovost družinskega življenja. S pomočjo predhodno pripravljene ankete in njenih rezultatov smo dobili vpogled v dejansko stanje in trenutno problematiko. Na osnovi rezultatov smo oblikovali priporočila, ki bodo pripomogla pri preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu z namenom ohranjanja kakovosti življenja.
Metode dela:
Naloga je bila sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj teoretičnega dela smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo. Literatura je zajemala literaturo zadnjih deset, v domačem in tujem jeziku (angleščina). Teoretičnemu delu je sledil empiričen del. Empiričen del smo izvedli s pomočjo vprašalnika: Anketiranje se je izvajalo s pomočjo spletne ankete (1KA). V raziskavo je bilo vključenih 96 anketirancev.
Rezultati:
Večina anketirancev je potrdila (50 %), da je stres na njihovem delu prisoten. Anketiranci so tudi na vprašanje glede zahtevnosti dela po večini odgovorili, da je njihovo delo zahtevno. Od zaposlenih v veliki meri se zahteva, da so dosegljivi tudi izven delovnega časa. Tudi odgovor včasih je pritrdilen. Več kot 57 % anketirancev je bilo tistih, ki so mnenja, da delo vpliva na zasebno življenje. Anketiranci so po večini navedli, da imajo dobre odnose z družinskimi člani, tako s partnerji, kot tudi z otroki.
Razprava in zaključek: Z rezultati ankete in pregledom literature smo prispevali k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na kakovosti družinskega življenja s poudarkom na zmanjševanju stresa na delovnem mestu. Rezultati ankete so podali tudi sliko o trenutnem stanju obravnavane problematike, obenem pa bodo pripomogli pri nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: delovno mesto, stres, vpliv stresa na družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (707,18 KB) |
3. Integracija fotonapetostnih sistemov in toplotnih črpalk v nizkonapetostno omrežje : diplomsko deloIztok Goltnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo vključevanja sončnih elektrarn in toplotnih črpalk v nizkonapetostno omrežje. V prvem delu so predstavljeni opisi elektroenergetskega omrežja, sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in transformatorskih postaj. Nadaljevanje dela obsega analizo simulacij obratovalnih stanj nizkonapetostnega omrežja pri različnih scenarijih, kjer je različno število sončnih elektrarn in toplotnih črpalk vključeno ali izključeno. Analizirana so obratovalna stanja za tri dni v letu 2022. Simulacije so izvedene na modelu nizkonapetostnega omrežja Brezja, zasnovanega v programskem orodju Matlab Simulink. Kriterij za obremenitev omrežja je odstopanje amplitudne napetosti izven optimalnega območja delovanja.
Ključne besede: Merilno mesto, nizkonapetostno omrežje, sončna elektrarna, toplotna črpalka, transformatorska postaja.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,11 MB) |
4. Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji xSaša Alibegović, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu.
V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo.
Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo.
Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi.
Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje.
Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. Kako s konceptom pametnega mesta izboljšati kvaliteto življenja v mestu Banja Luka : diplomsko deloJovana Jeličić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na koncept pametnega mesta in njegovo potencialno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja v Banja Luki. Pametna mesta so urbanistični koncepti, ki izkoriščajo informacijsko-tehnološke inovacije za optimizacijo javnih storitev, prometa, okolja in infrastrukture, kar vodi k učinkovitejšemu, trajnostnemu in prijaznejšemu mestnemu okolju za prebivalce.
V raziskovalnem delu se analizira, kako bi vpeljava koncepta pametnega mesta lahko reševala ključne izzive Banja Luke, kot so prometna preobremenjenost, onesnaženje okolja, učinkovita poraba energije in javnih virov ter krepitev gospodarskega razvoja. Cilj raziskave je predlagati konkretne ukrepe in strategije za implementacijo koncepta pametnega mesta v Banja Luki.
Rezultati raziskovalnega dela ponujajo vpogled v potencialne koristi in izzive vpeljave pametnih rešitev v Banja Luki ter nudijo smernice za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja kakovosti življenja in razvoja mesta.
Ključne besede: pametno mesto, pametna mesta in prihodnost, pametna mesta in trajnost, trajnostna mesta, IoT in pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (651,42 KB) |
6. Primerjava gibalnih sposobnosti otrok mestnih in podeželskih območij Spodnjega Podravja : magistrsko deloVita Toličič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med gibalnimi sposobnostmi otrok mestnih in podeželskih šol. V raziskavo je bilo vključenih 1.718 učencev, od tega 621 iz mestnih in 1.097 iz podeželskih šol Spodnjega Podravja. Gibalne sposobnosti otrok smo primerjali na temelju rezultatov meritev za športnovzgojni karton, ki smo jih obdelali s statistično analitičnim orodjem SPSS. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato pa na osnovi rezultatov t-preizkusa ugotavljali prisotnost statistično pomembnih razlik na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med gibalnimi sposobnostmi učencev mestnih in podeželskih šol obstajajo določene razlike, vendar vse niso statistično značilne. Rezultati merskih nalog vzdržljivosti v moči kažejo, da se statistično pomembne razlike pojavljajo le v merski nalogi vesa v zgibi, kjer so bile uspešnejše prvošolke podeželskih šol. Na testih hitrosti so prvo- (T60) in drugošolke (DPR) podeželskih šol dosegle signifikantno boljše rezultate od njihovih vrstnic iz mesta. V merski nalogi gibljivosti (PRE) so prvošolci iz mestnih šol dosegli statistično pomembno boljše rezultate, medtem ko pri ostalih merskih nalogah med učenci ni bilo opaznih razlik. Ugotovljeno je bilo prav tako, da obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih glede na spol, vendar te razlike niso enotne za vse gibalne sposobnosti, in da se razlike s starostjo ne povečujejo dosledno.
Ključne besede: otrok, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, mesto, podeželje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 47
Celotno besedilo (715,73 KB) |
7. Kriminalističnoobveščevalna dejavnost na Policijski upravi Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Udovč, 2024, diplomsko delo Opis: Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je v slovenski policiji dokaj mlada oblika dela. Čeprav se je v vsej zgodovini vedno pojavljala in izvajala v različnih oblikah in na različnih oddelkih, se je v letu 2010 kriminalističnoobveščevalna dejavnost sistematizirala in začela delovati v sklopu Centra za kriminalističnoobveščevalno dejavnost.
Center za kriminalističnoobveščevalne dejavnost med drugimi deli izvaja tudi nadzorstveno dejavnost nad Oddelki za kriminalističnoobveščevalno dejavnost, kateri delujejo na lokalni ravni policijskih uprav in se ukvarjajo z informatorji in analizo informacij. V Sloveniji je osem oddelkov na lokalni ravni. V zaključnem delu smo se osredotočili na delo oddelka za kriminalističnoobveščevalno dejavnost na Policijski upravi Novo mesto. In sicer smo se raziskovanja lotili s pregledom literature in z izvedbo intervjujev vodstvenih delavcev.
Pri delu na področju kriminalističnoobveščevalne dejavnosti je pomemben segment izobraževanje kriminalistov in policistov, predvsem pa njihovo poznavanje okolja in hkrati motiviranosti za delo. Mišljenje, da so za to delo primerni samo starejši in izkušeni kriminalisti, je že zdavnaj izpeto, saj je vedno bolj, sicer v okviru zakonskih okvirov, pomembna iznajdljivost in motiviranost posameznega kriminalista ali policista.
Implementacija operativne informacije oziroma sodelovanja z informatorjem v okviru kriminalističnoobveščevalne dejavnosti v zvezi uvedbe kazenskega postopka ali prekrška na sodiščih je še vedno slabo dejavna, predvsem zaradi zakonskih omejitev, kot tudi zaradi slabega medsebojnega sodelovanja med policijo in sodišči.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, delo z informatorji, Policijska uprava Novo mesto, izobraževanje policistov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,83 MB) |
8. Literarni turizem v Novem mestu: dediščina pesnika Dragotina Ketteja : dediščina pesnika Dragotina KettejaSara Kopina, 2024, diplomsko delo Opis: Literarni turizem, ki je v svetu zelo razvit, stremi k boljšemu razvoju tudi v Sloveniji. Novo mesto se promovira kot kulturna občina, kar se kaže z bogato kulturno dediščino v mestnem jedru in širše. V diplomskem delu je opredeljen kulturni in dediščinski turizem ter njuna zgodovina in razvoj. Delo opredeli literarni turizem in prikaže, kako se razvija v Sloveniji ter drugod po svetu. V središču sta Dragotin Kette in Novo mesto, ki mu je Kette naklonil najboljša dela. Predstavljeni so simboli in zgodovina mesta, turistična ponudba, analiza nočitev, znamenite osebnosti ter predstavniki literarnega turizma v občini. V zadnjem poglavju teoretičnega dela je natančneje predstavljeno življenje pesnika in pisatelja Dragotina Ketteja, njegova dela in zapuščina. Predstavljena je tudi njegova zapuščina drugod po Sloveniji in kako se njegovo prepoznavnost in dela vključuje v turistično ponudbo v Novem mestu. Z namenom kvalitetnejšega in širšega pridobivanja informacij, znanj in pogledov, so bili opravljeni intervjuji s strokovnjaki na kulturnem in turističnem področju. Ugotovljeno je bilo, da je Novo mesto izredno bogato s kulturno in literarno dediščino, ki se predstavlja v obliki kulturnega turizma, medtem ko literarni turizem v Novem mestu ni razvit. Za boljšo razvitost in osveščanje o literarnem turizmu je bil kreiran nov turistični produkt, imenovan Literarni festival ljubezni v čast Dragotinu Ketteju. Z novim turističnim produktom bi pripomogli k večji prepoznavnosti avtorja, literarnega turizma in navsezadnje prepoznavnosti kulturne občine Novo mesto.
Ključne besede: Literarni turizem, kulturni turizem, turizem v Mestni občini Novo mesto, Dragotin Kette
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,89 MB) |
9. Študija in optimizacija vezave antikalinov na male molekule : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAlja Špec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali optimizacijo vezave anitkalina na majhno molekulo s tehniko molekulskega sidranja in in silico mutageneze. Osredotočili smo se na razumevanje, kako lahko specifične mutacije aminokislin znotraj antikalina vplivajo na njegove interakcije z različnimi ligandi. Pri tem smo s programskim jezikom Python pripravili skripto, ki nam je pomagala pri izvedbi in silico mutageneze aminokislinskih ostankov in oceno vezave med proteinom in ligandom. Rezultati so pokazali potencialno ugodne mutacije, ki bi lahko povečale vezavno afiniteto liganda. Tako smo pokazali enostavni postopek, s katerim lahko optimiziramo vezavo testnih ligandov na antikaline in s tem skrajšamo in vitro postopke oz. efektivneje izvajamo laboratorijsko delo. Ugotovitve diplomske naloge pa prispevajo tudi dragocen vpogled v podrobnosti interakcij ligand-protein, saj lahko vezavno mesto antikalinov omogoči visoko selektivnost za vezavo preučevanih malih molekul.
Ključne besede: in silico mutageneza, antikalini, molekulsko sidranje, lipokalinske strukture, vezavno mesto
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,95 MB) |
10. |
