| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vaje na knjižni izgovor pri branju
Marta Jakob, 2019, magistrsko delo

Opis: Vpliv narečja na knjižno izreko je zelo velik. Vsako narečje in vsak pokrajinski pogovorni jezik ima namreč svoje značilnosti, ki se jih govorci pogosto niti ne zavedamo in jih podzavestno vključujemo tudi v knjižni izgovor pri branju ali prosti govor v knjižni izreki. Zato smo se v nalogi posvetili vprašanju, ali je mogoče s pomočjo vaje odpraviti morebitna odstopanja od knjižne izreke pri branju besedila v knjižnem jeziku. Preverjanje branja smo izvedli v dveh oddelkih sedmega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Nato smo v oddelku, ki je predstavljal eksperimentalno skupino, izvedli 10 vaj za ponovitev pravorečja. Sledilo je drugo preverjanje, katerega rezultati so pokazali, da je med oddelkoma (tj. kontrolno in eksperimentalno skupino) prišlo do razlik v napredku. S pomočjo statističnega programa SPSS smo ugotovili, da gre za statistično značilno razliko. Na podlagi pridobljenih rezultatov trdimo, da je vaja oziroma srečevanje s pravilno knjižno izreko ključnega pomena pri odpravljanju prej omenjenih odstopanj od knjižne izreke.
Ključne besede: knjižna izreka, pravorečje, mestna govorica, Maribor
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, diplomsko delo

Opis: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Objavljeno v DKUM: 14.07.2010; Ogledov: 3526; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (811,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici