Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene. Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke. Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Ključne besede: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: Za nalogo smo si v razpravi zadali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, vezanih predvsem na čas in vzrok prihoda judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot vzorčne primere smo izbrali manjše kraje, kjer je judovska navzočnost zabeležena v dokumentih. Zaključiti smemo, da se vloga deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, kaže kot ključna pri spodbujanju in podpiranju judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju. To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic, obeh v lasti salzburškega nadškofa. Obe mesti sta torej last salzburškega nadškofa, toda če se je Ormož predvsem zaradi samosvoje politike družine Ptujskih in njihove naslonitve na štajerske vojvode tesne zveze s Salzburgom v veliki meri otresel, je ta podreditev oz. salzburška nadvlada ostala v Brežicah zelo izrazita. To povzroči, da v Ormožu pride do poskusa (sicer relativno kratkotrajnega, pa vendar) nastanka ormoške judovske skupnosti, medtem ko v Brežicah ni o čem podobnem ne duha ne sluha. Angažma štajerskih vojvod pa je najbolje viden na primeru (Slovenske) Bistrice, kjer je očitno, da je ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod judov v mesto, temveč tudi v veliki meri uravnaval njihovo delovanje. Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je za prihod judov v mesto odločilen vpliv deželnega gospoda, le da je ta v tem primeru izražen posredno, skozi delovanje deželnoministerialne družine Aufensteinov, ki pa je bilo brez dvoma povsem usklajeno z željami njihovega gospoda, koroškega vojvode. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko se, kot kaže, štajerski judje (vsaj tako kaže dejstvo, da se podredijo sodniku za jude iz Gradca) naselijo v kraju. Ravno primer Dravograda tudi kaže, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj ni jasen niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost tega niti povezava dravograjskih judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oz. štajerskega prostora. Usoda juda Davida iz Dravograda na Dunaju kaže le na to, da je bila njegova povezanost z Dravogradom zelo velika in je morala presegati zgolj kratkotrajno bivanje. Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da ne samo, da je bila vloga deželnih gospodov (pričakovano) tista, ki je v največji meri krojila prisotnost oz. neprisotnost judov po posameznih krajih, temveč tudi to, da je še prav posebej izpostavljena vloga Habsburžanov (in Tirolskih kot koroških vojvod) kot štajerskih deželnih gospodov. Različna pristopa k (ne)prisotnosti judov lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer jude zaman iščemo, in salzburškega Ormoža, kjer so prisotni v 14. stoletju. Poudarjeno vlogo Habsburžanov pa nam prinaša tudi analiza gradiva mesta Slovenska Bistrica. Vsekakor pa bo za več odgovorov treba tej analizi dodati še podobno za kranjsko deželo in za prostor Goriške in Istre.
Ključne besede: srednji vek, mesta, Judje, Štajerska, Koroška
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Povezava na datoteko

Opis: Virus Ebola Zaire (EBOV) in virus Marburg Marburg (MARV) sta glavna predstavnika družine Filoviridae, ki pri ljudeh povzročata hudo virusno hemoragično mrzlico, s stopnjo smrtnosti do 90 %. Kljub temu je zaradi le občasnih izbruhov bolezni, ki jih ni možno predvideti, razvoj zdravil okrnjen in se izvaja predvsem v akademskih krogih. V magistrskem delu smo preverjali podobnost virusnih proteomov in vezavnih mest z namenom, da bi v prihodnje bilo možno načrtovati učinkovine, ki bi se lahko vezale na terapevtske tarče obeh virusov. EBOV in MARV kodirata enakih sedem proteinov, in sicer NP, VP35, VP40, GP, VP30, VP24 in L protein, ki imajo glede na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk UniProt in PDB, podobne funkcije in zgradbo. Podobnost proteomov smo potrdili še z BLAST analizo aminokislinskih sekvenc med posameznimi proteini obeh virusov, pri čemer se podobnost proteinov giblje med 44 in 55 %, oziroma 68 % v 1. delu sekvence L proteinov. S programom ProBiS smo glede na primerjavo z že znanimi strukturami podobnih proteinov določili potencialna vezavna mesta in pripadajoče potencialne ligande. Vezavna mesta smo opisali in jih primerjali s pomočjo superpozicije proteinov obeh virusov. Kot rezultat smo pridobili tri pare podobnih vezavnih mest, ki se kljub podobnosti razlikujejo v posameznih aminokislinah, kar smo dokazali z BLAST primerjavo. S PLIP analizo smo pokazali, da aminokislinski ostanki v vezavnem mestu posameznega virusa tvorijo podobne interakcije z enakimi ligandi in da s tem obstaja možnost načrtovanja terapevtikov, ki bi se hkrati vezali na tarče EBOV in MARV.
Ključne besede: Ebola, Marburg, BLAST, vezavna mesta, ProBiS, načrtovanje ligandov
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 21
Celotno besedilo (15,22 MB)

Ključne besede: magistrska dela, privilegijsko pravo, srednjeveški trgi in mesta, gospodarski položaj
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 270; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Osebnostne lastnosti edinstveno definirajo posameznika in se razvijajo skozi celotno življenje, zaradi česar so ključni elementi družbene raznolikosti. Različne osebnosti namreč pomenijo diverzijo ljudi, ki se med seboj razlikujejo tudi po osebnostnih lastnostih, ki vplivajo na človekovo odzivanje in delovanje na delovnem mestu ali v okolju. Najlažje jih predstavimo s pomočjo McCraeavejih in Costajevih štirih skupin ali Christopherjevega in Martinovega trikomponentnega modela. Bolj podrobno pa poznamo Big Five model osebnosti, superfaktor osebnosti, 16 osebnosti, temperamente ter 16 faktorjev osebnosti. Osebnost in zahteve delovnega mesta so med seboj povezane, saj slednje opazno vplivajo na način vedenja in uspešnost posameznika na delovnem mestu. Zahteve delovnega mesta vključujejo vse značilnosti delovnega mesta in so tako imenovani napovedovalci načina dela. Slednji namreč napovedujejo in se kažejo pri obremenjenosti z delom, delovni uspešnosti, stopnji pridobljenega znanja, nadzoru lastnih odzivov, posameznikovih sposobnostih in naravi delovne naloge. Delovne zahteve delimo na zahteve po izzivih in ovire pri delu. Zahteve po izzivih prikazujejo premagovanje delovnih ovir, motivacijo za osebno rast, višji dobiček, opravljanje dela in se vedno bolj vpeljujejo v sama podjetja, medtem ko se ovire pri delu lahko pojavljajo redneje ali s časovno spremenjenostjo. Tiste z rednejšim ponavljanjem imenujemo stabilne, saj jih skozi čas posamezniki ne opazijo več. Časovno spremenjene pa imenujemo motnje, saj predstavljajo moteči dejavnik v postopku dela. Z raziskavo smo ugotovili, da ima podjetje Cookinox d.o.o. visoko stopnjo skladnosti osebnostnih lastnosti in zahtev delovnega mesta. Podjetje bi obstoječa neskladja lahko rešilo s svetovanjem usposobljenih zunanjih strokovnjakov, s testi osebnosti, premestitvijo na enakovredno delovno mesto ter z različnimi pogovori.
Ključne besede: osebnostne lastnosti, zahteve delovnega mesta, neskladje, Cookinox d.o.o
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,57 MB)