1. Analiza verige preskrbe s kunčjim mesom v Sloveniji : diplomsko deloKlara Hriberšek, 2023, diplomsko delo Opis: Kunčje meso ima izredne hranilne vrednosti in tudi dietične vrednosti. Meso štejemo med belo meso, saj je na videz najpodobneje piščančjemu mesu. Primerno je za kuhanje, pečenje in za predelavo. Vsebuje izredno majhne količine maščob in holesterola ter mnogo nujno potrebnih (esencialnih) hranljivih snovi (esencialnih aminokislin, nenasičenih maščobnih kislin, kalcija, bakra, železa, vitaminov B-skupine). Zaradi teh lastnosti in majhne vrednosti natrija in nizke energijske vrednosti je meso priznano kot dietetično in posebno primerno za dieto bolnikov z arteriosklerozo, povišanimi lipidi (holesterol, trigliceridi) in povečano sečno kislino v krvi. Priporočajo ga tudi želodčnim bolnikom in starostnikom.
V diplomskem delu so na podlagi ankete predstavljeni zbrani podatki o zanimanju za kunčje meso. Anketa je temeljila na vprašanjih o tem, kako pogosto potrošnik zauživa kunčje meso, kakšni so razlogi za njegovo vključevanje v jedilnik, kakšen je najpogostejši način priprave mesa (juha, pečeno na žaru, ocvrto meso, golaž), kaj je potrošniku pomembno pri nakupu kunčjega mesa (cena, izgled, poreklo, način prireje …), kakšna oblika pakiranja mu najbolj ustreza (cel kunec, v kosih zadnje in sprednje noge, v kosih kunčji hrbet), koliko je pripravljen odšteti pri nakupu kunčjega mesa, kje najraje kupuje meso (trgovina, tržnica, neposredno na kmetiji), ali bi raje kupoval slovensko kunčje meso ali meso iz uvoza, itd.
V diplomskem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni s strani večjih rejcev kuncev v Sloveniji, s katerimi so bili izvedeni intervjuji. V intervjujih se večina vprašanj usmerja v iskanje odgovorov, kdo so njihovi ciljni kupci, s kakšnimi ovirami se srečajo od začetka reje do prodaje mesa, kdaj je reja ekonomsko upravičena in kakšen obseg reje imajo sami doma.
Ključne besede: kunčjereja, kunčje meso, kunci, analiza, anketa
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (758,74 KB) |
2. Študija primera "sporno meso" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMojca Naglič, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjih časih na trg prodaje prihaja veliko različnih prehranskih izdelkov z vseh koncev sveta. Hrana gre skozi več verig, od kmetije do klavnice, trgovine in na koncu do potrošnika. Zaradi števila vpletenih akterjev v tej verigi prihaja tudi do spornosti izdelkov. Eden izmed bolj ogroženih izdelkov je meso. Dano diplomsko delo opisuje enega od primerov prihoda spornega mesa na trg prodaje iz avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Potrošniki so lahko oktobra 2019 kupili sporno meso v nekaterih mesnicah in večjih trgovinah. Sporno meso naj bi bilo preveč vodeno, kar je bil razlog za odpoklic izdelka. Klavnica je pozneje šla v stečaj, marsikateri slovenski trgovec in kmet pa je utrpel izgubo dobička. Posledice uživanja takega mesa vodijo v poslabšanje zdravja ljudi – od listerije do salmonele, raka ipd. Zato sta toliko bolj pomembna dober nadzor in ozaveščanje ljudi. Če bodo pristojni organi izvajali dvojni nadzor nad hrano, tako kot to deluje v Sloveniji, in ljudi obveščali o takih dogodkih, se bo stanje izboljšalo. Ker se še premalo zavedamo posledic spornosti hrane, je takih primerov vedno več. Zavedati se moramo, kaj jemo in kupujemo, ter čim več pridelovati sami doma na vrtu in kupovati lokalno. V Sloveniji imamo prosti trg, zaradi katerega do nas pridejo tudi izdelki, ki niso nujno kakovostni. Zato ne smemo gledati samo na ceno, ki naj bo čim bolj nizka, ampak tudi na kakovost izdelka. V prehranski verigi se mora vsak zavedati svoje odgovornosti – od kmeta, kako vzreja živali, do veterinarja, da dobro pregleda žival, in vse do kupca, ki se odloči, kaj bo kupil in jedel. Če bomo imeli dober nadzor in se zavedeli parametrov cene in kakovosti pri nakupu izdelkov, še posebej mesa, bomo ohranjali varnost izdelkov in skrbeli za svoje zdravje.
Ključne besede: diplomske naloge, sporno meso, varnost, hrana, Ramsauer Fleisch
Objavljeno v DKUM: 03.09.2020; Ogledov: 1056; Prenosov: 136
Celotno besedilo (871,75 KB) |
3. Določanje kakovosti maščob v prašičjem mesu in slanini z bližnjo infrardečo spektroskopijoValerija Jurkovič, 2019, magistrsko delo Opis: Preučevali smo točnost napovedovanja maščobnokislinske sestave maščobnega ter mišičnega tkiva z bližnjo infrardečo (NIR) spektroskopijo. Modele za napovedovanje smo razvili na osnovi spektrov vzorcev maščobnega in mišičnega tkiva ter referenčnih vrednosti kemijske analize za posamezne maščobne kisline (MK) in skupine MK (nasičene ̶ NMK, enkrat nenasičene ̶̶ ENMK, večkrat nasičene ̶ VNMK, n-3 in n-6 VNMK). Za napovedovanje smo uporabili laboratorijski NIR-spektrometer (model NIR System 6500) ter območje valovnih dolžin od 400 do 2500 nm. Vzorce maščobnega tkiva smo posneli v intaktni, vzorce mišic pa v homogenizirani obliki. Kakovost umeritvenih enačb smo ovrednotili s pomočjo parametrov standardna napaka kalibracije (seC), standardna napaka navzkrižne validacije (seCV), determinacijski koeficient kalibracije (R2C) in navzkrižne validacije (R2CV) ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Za zanesljive napovedi mora RPD presegati 3,0, vrednosti RPD med 2,0 in 3,0 pa kažejo na uporabnost enačb za grobo spremljanje. Rezultati kažejo precej uspešno napovedovanje skupin MK v podkožnem maščobnem tkivu z NIR-spektroskopijo. Najboljši rezultat smo dobili pri VNMK, kjer sta R2CV in RPD znašala 0,92 in 3,7, ter pri n-6 VNMK, kjer smo dosegli R2CV 0,92 in RPD 3,6. Za NMK sta R2CV in RPD znašala 0,76 in 2,0, pri ENMK 0,88 in 2,9 ter pri n-3 VNMK 0,66 in 1,7. Pri posameznih MK smo najboljše rezultate dobili pri vsoti C18:1 (R2CV = 0,85, RPD = 2,6), vendar je bil RPD pri večini MK pod 2,0. Pri skupinah MK so, z izjemo razmerja VNMK n-6/n-3, dobljene kalibracije uporabne za (grobo) spremljanje. Maščobnokislinske sestave mišičnega tkiva nismo uspeli zadovoljivo napovedati.
Ključne besede: NIR-spektroskopija, maščobnokislinska sestava, meso, slanina, prašiči
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 2078; Prenosov: 126
Celotno besedilo (887,09 KB) |
4. Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v PomurjuKlavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 1552; Prenosov: 154
Celotno besedilo (941,20 KB) |
5. An attempt to predict conformation and fatness in bulls by means of artificial neural networks using weight, age and breed composition informationMarjeta Čandek-Potokar, Maja Prevolnik Povše, Martin Škrlep, Maria Font-I-Furnols, Marjana Novič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: The present study aimed to predict conformation and fatness grades in bulls based on data available at slaughter (carcass weight, age and breed proportions) by means of counter-propagation artificial neural networks (ANN). For chemometric analysis, 5893 bull carcasses (n=2948 and n=2945 for calibration and testing of models, respectively) were randomly selected from the initial data set (n≈27000; one abattoir, one classifier, three years period). Different ANN models were developed for conformation and fatness by varying the net size and the number of epochs. Tested net parameters did not have a notable effect on models’ quality. Respecting the tolerance of ±1 subclass between the actual and predicted value (as allowed by European Union legislation for on-spot checks), the matching between the classifier and ANN grading was 73.6 and 64.9% for conformation and fatness, respectively. Success rate of prediction was positively related to the frequency of carcasses in the class.
Ključne besede: govedo, goveje meso, mastnost mesa, struktura mesa, klavna teža, ANN modeli, modeli za napovedovanje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2017; Ogledov: 1698; Prenosov: 448
Celotno besedilo (1,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Skladiščno poslovanje v podjetju XVesna Seman, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili skladiščno poslovanje v podjetju X, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo mesa.
V teoretičnem delu smo opredelili pomen skladiščenja za proizvodno podjetje, naloge in cilje skladiščenja, zaloge in stroške, funkcije skladiščenja in skladiščno opremo.
V praktičnem delu smo predstavili podjetje X, njihovo dejavnost, informacijski sistem, značilnost obrata za razsek mesa ter na kratko opisali ostale funkcije v podjetju: nabavo, proizvodnjo in prodajo. V izbranem podjetju smo prikazali skladiščno dejavnost, predstavili skladišča, skladiščno opremo in transportna sredstva. Podrobno smo opisali temeljne skladiščne funkcije: prevzem, uskladiščenje, varovanje in izdajanje mesa ter katere dokumente je pri tem potrebno voditi.
Namen skladiščenja je oskrba vseh porabnikov s potrebnim materialom ter ohranjanje količine in kakovosti uskladiščenega blaga. Skladišče je pomembna vez med nabavo, proizvodnjo in prodajo, saj omogoča njihovo nemoteno delovanje.
Ključne besede: skladišče, skladiščno poslovanje, skladiščne funkcije, meso
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2556; Prenosov: 487
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Definiranje profila potrošnikov blagovne znamke Ekodar in analiza računovodskih izkazov – študija primeraTanja Knez, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V raziskavo so bili vključeni organizatorji prehrane v vrtcih in osnovnih šolah Slovenije v letu 2016. Zavode smo razdelili v dve skupini, in sicer glede na to, ali odkupujejo meso blagovne znamke Ekodar. Rezultati študije so pokazali, da se šole in vrtci v Sloveniji zavedajo prednosti lokalno in ekološko pridelanega mesa, vendar jih ovirata visoka cena in nezadostna ponudba. Zavodi na podeželju se v manjši meri odločajo za nakup lokalno in ekološko pridelanega mesa kot tisti iz predmestja in mesta. Vrtci dajejo večjo prednost lokalno in ekološko pridelanemu mesu kot šole. Ekološko blagovno znamko Ekodar so prepoznali skoraj vsi anketiranci. Uporabniki te blagovne znamke zaupajo v izvor mesa in so z dobaviteljem ter kvaliteto mesa zelo zadovoljni. Za blagovno znamko Ekodar so v večini izvedeli preko predstavitev, medijev in javnega razpisa. Pri vpeljavi tega mesa v obrok so imeli le finančne omejitve. Če bi imeli zavodi možnost vključevati tudi druge vrste ekološkega mesa v obrok, bi najraje izbrali piščančje in puranje meso. Glede predelanih izdelkov pa bi si želeli v obrok vključevati piščančje in puranje prsi. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je bil v letu 2015 v primerjavi z letom 2011 višji. Za »Rdeče eko meso« so bili prihodki v letu 2015 nižji od leta 2011.
Ključne besede: ekološko meso / vrtci / šole / računovodski izkazi
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. PRIMERJAVA VPLIVA NAKUPNIH DEJAVNIKOV PRI IZBIRI PIŠČANČJEGA MESA MED SLOVENIJO IN ALBANIJOAlbert Krasnić, 2016, magistrsko delo Opis: Proizvodna podjetja danes delujejo v zelo dinamičnem okolju, kjer se v boju s konkurenco morajo truditi za naklonjenost slehernega kupca. Slednji so vpeti v poslovanje podjetja kot nikoli prej. Informacije o podjetju in njegovih izdelkih pridobivajo na spletnih straneh podjetja, preko družabnih omrežij, QR kod, s katerimi so izdelki opremljeni, skratka spremljajo vsaki korak podjetja in napak zlahka ne oprostijo. Porabniki postajajo čedalje bolj ozaveščeni glede sestavin izdelka in v želji za zdravim prehranjevanjem skrbno pazijo, kaj kupujejo. Zato morajo podjetja poznati nakupne navade svojih ciljnih skupin porabnikov še preden začnejo razvijati izdelke za zadovoljevanje njihovih potreb, saj jim bo to zagotovilo dolgoročen obstoj na trgu.
V magistrski nalogi s pomočjo tuje in domače znanstvene in strokovne literature uvodoma predstavimo potek nakupnega procesa, opredelimo vrste nakupnega odločanja ter podrobneje opišemo dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločitev porabnikov piščančjega mesa. Za namen raziskave se predelimo za pet nakupnih dejavnikov, ki jih podrobneje preučimo, saj na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj na področju trženja perutninskega mesa in izdelkov menimo, da so le-ti dejavniki najbolj relevantni za našo raziskavo. Izbrane nakupne dejavnike: ceno, kakovost, državo porekla, embalažo in rok trajanja smo predstavili v poglavju 3.6 in s pomočjo opravljenih raziskav iz tega področja ocenili njihov vpliv na nakupno odločanje porabnikov prehrambnih izdelkov. Ker smo želeli ugotoviti pomembnost obravnavanih dejavnikov pri nakupnem odločanju porabnikov piščančjega mesa, smo izvedli kvantitativno raziskavo na primeru dveh držav. Odločili smo se za državo z višjim življenjskim standardom, članico EU, in državo z nižjim življenjskim standardom, ki jo uvrščamo med tretje države. V model raziskave smo vključili porabnike piščančjega mesa iz Slovenije in Albanije. Raziskavo smo omejili na prestolnici obravnavanih držav in jo izvedli s pomočjo vprašalnika na priložnostnem vzorcu porabnikov v sklopu nakupovalnih centrov v času izvajanja degustacij/promocij. Vzorec nam predstavljajo osebe od 18 do 65 let, zajel pa je 200 raziskovalnih enot, od teh po 100 iz vsake države.
Za potrebe raziskave smo postavili pet hipotez. Rezultati raziskave pokažejo večjo pomembnost cene med albanskimi porabniki piščančjega mesa, saj so zaradi nižjega družinskega budžeta cenovno bolj občutljivi. Izkazalo se je, da je tudi kakovost pomembnejša za albanske porabnike piščančjega mesa, saj le-ti zaradi poplave nizkocenovnega piščančjega mesa vprašljive kakovosti pred nakupno odločitvijo skrbno preučijo alternative. Pri ugotavljanju pomembnosti za nakupni dejavnik poreklo piščančjega mesa smo pridobili podatke, ki ukazujejo na večjo pomembnost tega dejavnika med slovenskimi porabniki piščančjega mesa, saj si slovenski porabniki zaradi večje osveščenosti želijo kupovati kontrolirano meso domačega porekla. Pridobljeni podatki za nakupni dejavnik embalaža razkrivajo nekoliko nižjo pomembnost tega dejavnika pri slovenskih porabnikih, saj ti bolj kot sami privlačnosti embalaže pozornost posvečajo interaktivnemu odnosu s podjetjem v obliki direktnih sporočil, ki jih podjetje preko embalaže sporoča. Nazadnje smo ugotavljali pomembnost nakupnega dejavnika rok trajanja, pri katerem se je izkazalo, da so bila naša predvidevanja pravilna, saj je ta dejavnik pomembnejši za slovenske porabnike piščančjega mesa. Slovenski porabniki so bolj ozaveščeni nakupovalci piščančjega mesa in skladno s tem tudi bolj pozorni na rok trajanja izdelka.
Na osnovi ugotovitev iz opravljene raziskave pomembnosti nakupnih dejavnikov pri izbiri piščančjega mesa smo izdelali zasnovo strategije trženja piščančjega mesa. Menimo, da smo s pridobljenimi podatki odgovorili na vsa zastavljena vprašanja in da pričujoča raziskava predstavlja dober prispevek k razumevanju nakupnega vedenja slovenskih in albanskih porabnikov piščančjega mesa.
Ključne besede: nakupno odločanje, nakupni proces, nakupni dejavniki, piščančje meso, Slovenija, Albanija.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1532; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,00 MB) |
9. |
10. |
