| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uporabnost NIR spektroskopije za napovedovanje kemične sestave mesa in mesnih izdelkov
Andreja Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo zanesljivost bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) za napovedovanje kemijske sestave mesa in mesnih izdelkov. Vzorcem smo kemijsko določili vsebnost intramuskularne maščobe (IMM) z ekstrakcijo po Soxhletu s predhodno hidrolizo (SIST ISO 1443, 2001), vsebnost vode (ISO 6496, 1999), vsebnost beljakovin (ISO 5983-2, 2005) ter izračunali razmerje med vodo in beljakovinami (VB). Z aparatom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA) smo posneli spektre vzorcev na območju valovnih dolžin vidne in NIR svetlobe (400-2500 nm) ter pripravili umeritvene enačbe (WinISI II programski paket) za različna spektralna območja (NIR, vidni ali celoten spekter) znotraj mišice, za različne mišice ter na vseh vzorcih skupaj. Točnost kalibracij smo ocenili s statističnimi parametri: determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in predikcije (R2P), standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) in predikcije (SEP) ter razmerjem med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in standardno napako (RPD). Točnost napovedovanja je bila pri vseh enačbah odlična za vsebnost IMM (RCV: 0,91- 0,98; RPD: 3,40-6,74). Za ostale lastnosti je bila točnost (z izjemo slabe točnosti kalibracij znotraj mišice longissimus dorsi) le malo slabša (za beljakovine RCV: 0,80-0,91, RPD: 2,26-3,29; za vodo RCV: 0,73-0,98, RPD: 1,92-7,55; za VB: RCV: 0,65-0,92, RPD: 1,68-3,43). Glede na različne kazalce kalibracijske statistike lahko zaključimo, da lahko z NIRS zelo točno napovedujemo kemično sestavo mesa in mesnih izdelkov (z izjemo kalibracij za vsebnost beljakovin znotraj mišice longissimus dorsi).
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2740; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (193,72 KB)

3.
ANALIZA REZULTATOV ANKET POTROŠNIKOVEGA NAKUPA EKOLOŠKEGA PRAŠIČJEGA MESA
Suzana Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na slovenskem Štajerskem opravili raziskavo o potrošnikovem vedenju pri odločanju za nakup mesa ekološko rejenih prašičev in kaj vpliva na njihovo osebno odločitev. Odločili smo se za najbolj temeljito obliko anketiranja, to je individualno (osebno) anketiranje, saj zagotavlja najboljšo komunikacijo med anketirancem in anketarjem. Uporabili smo vzorec 100 naključno izbranih potrošnikov. Vsakemu anketirancu smo pojasnili, kakšen je namen anketnega vprašalnika in mu zagotovili anonimnost. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva sklopa vprašanj, prvi sklop vprašanj se je nanašal na uživanje mesa, drugi pa na demografske spremenljivke, kot so spol, starostna struktura, izobrazbena raven, število članov gospodinjstva ter ocena življenjskega standarda. Ugotovljeno je bilo, da slaba polovica anketiranih ne uživa ekološko pridelane hrane. Tisti, ki uživajo tovrstno hrano, pa posegajo po njej zelo redko. Kar 81 % anketiranih še ni poskusilo mesa ekološko rejenih prašičev. Pri 18 % vprašanih, ki pa so zaužili to meso, jih večina opazi razliko med mesom prašiča iz intenzivne in ekološke reje. Raziskavo smo izvedli v obliki anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: potrošnikovo vedenje, ekološko prašičje meso, anketni vprašalnik, individualno anketiranje, demografske spremenljivke
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2001; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (901,92 KB)

4.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 3941; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

5.
6.
7.
ANALIZA POLOŽAJA SLOVENSKE MESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE V RAZMERAH ODPRTEGA EVROPSKEGA TRGA
Sibili Simonič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga poskuša predstaviti današnji položaj živilskopredelovalne (predvsem mesnopredelovalne) industrije tako v Sloveniji kot v Evropi. Ugotoviti bi želeli, kakšno je stanje, kakšna je perspektiva in kateri so dejavniki konkurenčne sposobnosti na današnjem skupnem evropskem trgu. Konkurenčnost te panoge industrije je v veliki meri odvisna od konkurenčnosti domačega kmetijstva. Za slovensko kmetijstvo je značilna nizka konkurenčnost, saj nimamo ugodnih naravnih razmer, pa tudi družbene razmere v Sloveniji za kmetijstvo niso dobre. Rešitev za kmetijstvo in živilsko industrijo je v njuni povezanosti, česar se v Evropi zavedajo, saj konkurenčnost v agroživilstvu ni problem samo v Sloveniji, ampak v vseh članicah EU. Tretji pomemben člen v povezovalni verigi so trgovske družbe. Skupna kmetijska politika (SKP), ki določa okvire ekonomskega delovanja, temelji na enotnosti trga, dajanju prednosti regionalni pridelavi in finančni solidarnosti držav članic. Tržni redi za posamezne skupine kmetijskih proizvodov so zakonska podlaga te skupne politike. V nalogi je predstavljen tržni položaj mesnopredelovalne industrije, njeno konkurenčno prilagajanje evropskemu trgu in potrošniku ter problematika klavno-predelovalne industrije v Sloveniji. Mesnopredelovalna industrija spada med zelo pomembne gospodarske dejavnosti. Za doseganje dobrih ekonomskih rezultatov je potrebno, da so rejci živine, mesnopredelovalni obrati in trgovci med seboj povezani tako vertikalno kot horizontalno v sistem oskrbne verige. Pomen mesnopredelovalne industrije izhaja tudi iz vloge mesnih proizvodov za prehrano in zdravje ljudi. Danes je vse večji poudarek na zaščiti potrošnikov pred zdravju škodljivimi živili. Ugotoviti smo poskušali, kaj pomeni za mesnopredelovalno industrijo sprejetje evropske zakonodaje za to področje in katere so zahteve EU. Za uspešno prilagajanje EU je med drugim pomembna harmonizacija pravnega reda s pravnim redom EU. Pri vseh dosedanjih širitvah EU sta področji mesno- in živilskopredelovalne industrije panogi, ki zahtevata izrazito veliko pozornosti. Za predstavitev praktičnih problemov podjetij, ki se soočajo s problematiko živilstva, smo v empiričnem delu naloge predstavili dva slovenska mesnopredelovalna obrata ter njuno politiko nabave in prodaje. S pomočjo analize SWOT smo poskušali predstaviti njun tržni položaj. Zanimalo nas je, kako na njuno poslovanje vplivajo zaostrene gospodarske razmere, finančna nedisciplina in vse močnejša konkurenca tujih rejcev ter proizvajalcev mesa in mesnih izdelkov. S pomočjo pisne ankete smo izvedli raziskavo o zadovoljstvu slovenskih potrošnikov z izdelki slovenske mesnopredelovalne industrije in poskušali ugotoviti, kakšna je pripravljenost le-teh za nakup izdelkov slovenskega porekla.
Ključne besede: kmetijstvo, živilskopredelovalna industrija, živinoreja, mesnopredelovalna industrija, meso, Slovenija, evropski trg, potrošniki, analiza.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 945; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

8.
Analiza kupcev svežega mesa na širšem območju občine Lenart
Melanija Šinkovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V novembru 2012 smo v občini Lenart z okolico opravili raziskavo o vedenju potrošnikov in odločilnih dejavnikih, ki vplivajo na nakup mesa (perutnine, svinjine in govedine). Raziskavo smo izvedli z uporabo anketnih vprašalnikov, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Uporabili smo vzorec 200 naključno anketiranih oseb. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov; vprašanj s socialno demografskimi spremenljivkami in vprašanj, ki so se nanašala na nakupne navade in dejavnike, ki vplivajo na nakup posamezne vrste mesa. Ugotovili smo, da ima največ anketirancev najraje perutnino (54 %). To kupuje kar 77 % anketirancev vsaj enkrat na teden. Odločilni dejavniki, ki imajo največji vpliv pri samem nakupu mesa so: izgled mesa, visoka kakovost svežega mesa, izvor mesa in cena mesa.
Ključne besede: kupec, meso, občina Lenart, anketni vprašalnik
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1440; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (325,57 KB)

9.
PREHRANJEVALNE NAVADE PLEMSTVA V POZNEM SREDNJEM VEKU
Mateja Praprotnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Poznavanje prehranjevalnih navad predstavlja eno izmed zelo pomembnih okoliščin za razumevanje in preučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Posebej zanimivo obdobje prehranjevanja je predstavljal srednji vek, katerega so zaznamovale spremembe prehranjevalnih navad plemstva kot tudi novi in drugačni pogledi na prehrano. Polno obložene mize s prehrano, ki je bila večinoma sestavljena iz maščob in drugih visokokaloričnih sestavin, so zamenjale sicer še vedno zelo obložene mize, na katerih pa se je proti koncu srednjega veka znašla nekoliko bolj zdrava in kvalitetnejša prehrana. Vsekakor se je na krožnikih plemstva ves čas pojavljalo meso, razlika se je pokazala le v načinu priprave te priviligerane jedi. Poleg prehrane je pomembno sestavino vsakega obeda predstavljalo tudi vino, tako rdeče kot belo, ki se je pilo v velikih količinah. V obdobju poznega srednjega veka so ljudje vedno bolj pisali kuharske knjige, s katerimi so si služabniki pomagali pri pripravi jedi za svoje gospode. Poleg spremembe v prehrani pa so se začela pojavljati tudi določena pravila obnašanja pri mizi in pa pravila, povezana z načinom prehranjevanja. O vseh značilnostih prehrane in načinih prehranjevanja je pisal tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki nam je s svojimi zapiski podal podobo prehranjevanja ob koncu 15. stoletja.
Ključne besede: alkohol, bonton, kuharske knjige, kuhinja, meso, oglejski kancler Paolo Santonino, plemstvo, pozni srednji vek, prehrana, prehranjevalne navade, pribor, začimbe.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 2740; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (523,71 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici