| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uporabnost NIR spektroskopije za napovedovanje kemične sestave mesa in mesnih izdelkov
Andreja Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo zanesljivost bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) za napovedovanje kemijske sestave mesa in mesnih izdelkov. Vzorcem smo kemijsko določili vsebnost intramuskularne maščobe (IMM) z ekstrakcijo po Soxhletu s predhodno hidrolizo (SIST ISO 1443, 2001), vsebnost vode (ISO 6496, 1999), vsebnost beljakovin (ISO 5983-2, 2005) ter izračunali razmerje med vodo in beljakovinami (VB). Z aparatom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA) smo posneli spektre vzorcev na območju valovnih dolžin vidne in NIR svetlobe (400-2500 nm) ter pripravili umeritvene enačbe (WinISI II programski paket) za različna spektralna območja (NIR, vidni ali celoten spekter) znotraj mišice, za različne mišice ter na vseh vzorcih skupaj. Točnost kalibracij smo ocenili s statističnimi parametri: determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in predikcije (R2P), standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) in predikcije (SEP) ter razmerjem med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in standardno napako (RPD). Točnost napovedovanja je bila pri vseh enačbah odlična za vsebnost IMM (RCV: 0,91- 0,98; RPD: 3,40-6,74). Za ostale lastnosti je bila točnost (z izjemo slabe točnosti kalibracij znotraj mišice longissimus dorsi) le malo slabša (za beljakovine RCV: 0,80-0,91, RPD: 2,26-3,29; za vodo RCV: 0,73-0,98, RPD: 1,92-7,55; za VB: RCV: 0,65-0,92, RPD: 1,68-3,43). Glede na različne kazalce kalibracijske statistike lahko zaključimo, da lahko z NIRS zelo točno napovedujemo kemično sestavo mesa in mesnih izdelkov (z izjemo kalibracij za vsebnost beljakovin znotraj mišice longissimus dorsi).
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2765; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (193,72 KB)

3.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 3996; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

4.
Predelava mesa kot dopolnilna dejavnost na kmetiji – od ideje do registracije dejavnosti
Anka Pregl, 2013, diplomsko delo

Opis: Vse več kmetij zaradi trenutnega stanja kmetijstva in gospodarstva države išče dodatne vire zaslužka. Znano je, da je surovine, ki jih pridelamo na kmetiji, bolj priporočljivo predelati v izdelke in jih ponuditi na tržišče, saj bomo z izdelki iztržili več. Obstajajo različne oblike dopolnilnih dejavnosti, ena izmed njih je predelava mesa. Na preučevani kmetiji, podobno kot na večini slovenskih kmetij, koline (zakol prašičev) in izdelovanje mesnih izdelkov opravljajo za lastno domačo porabo. Za lastne potrebe vzredijo letno pet prašičev, ki jih v jesenskem in zimskem času zakoljejo, in izdelajo 18 različnih mesnih izdelkov. Na kmetiji v prihodnje načrtujejo registracijo dopolnilne dejavnosti, zato smo se v raziskavi seznanili z zakonodajo in predpisi ter ugotovili, da je zakonodaja manj zahtevna kot pri registraciji odobrene predelave. V raziskavo smo vključili štiri koline v sezoni kolin 2011/2012. Spremljali smo izdelovanje mesnih izdelkov ter pri štirih izbranih suhomesnih izdelkih merili izgubo mase v času sušenja. Salame so v povprečju izgubile 40,7 % mase, klobase 46,3 %, bunke 36,4 % in vratovina 36,2 % mase.
Ključne besede: predelava mesa, dopolnilna dejavnost, mesni izdelki, zakonodaja
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2845; Prenosov: 652
.pdf Celotno besedilo (838,99 KB)

5.
6.
7.
8.
POSLOVNI NAČRT ZA PRODAJO DOMAČIH SUHIH MESNIH IZDELKOV
Aleksandra Harl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen poslovni načrt za prodajo domačih suhih mesnih izdelkov. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali ustvarja prodaja suhih mesnih izdelkov ob redni mesečni dostavi na dom izgubo in v katerih regijah bi se izdelki najbolje prodajali. Prvi del diplomske naloge se nanaša na predstavitev storitev in izdelkov, marketing in tržne strategije, v osrednjem delu je predstavljen razvoj in proizvodnja ter lastništvo in vodenje dejavnosti, v zadnjem delu pa kritična tveganja in finančno poslovanje. Problem, ki ga v diplomski nalogi obravnavamo, je osredotočen na vprašanje možnih in najprimernejših načinov trženja ter distribucijski kanali, po katerih je mogoče prodajati domače suhe mesne izdelke. To je vprašanje trženjskih strategij od odločitve za vstop na trg do pridobivanja kupcev, cenovne politike, distribucijskih kanalov, politike konkurenčnosti in poprodajne politike. Podrobno smo raziskali konkurente, ki bi lahko z nami tekmovali pri prodaji suhih mesnih izdelkov. Problema smo se lotili s primarno raziskavo s pomočjo ankete. Anketo smo analizirali in predstavili ugotovitve, ki se nanašajo na raziskavo trga. Izdelali smo finančne projekcije s pomočjo programa Javnega podjetniškega sklada RS in jih predstavili v finančnem delu poslovnega načrta. V diplomski nalogi smo preverili tri hipoteze, ki so pokazale, da je realizacija poslovnega načrta upravičena. Glede na prvo postavljeno hipotezo, ki se nanaša na spletno anketo, ugotavljamo, da imamo na slovenskem trgu zadostno število potencialnih kupcev domačih suhih mesnih izdelkov. Glede na drugo postavljeno hipotezo, ki se prav tako nanaša na spletno anketo in na program Javnega podjetniškega sklada, ugotavljamo, da je mesečna dostava domačih suhih mesnih izdelkov na dom ekonomsko upravičena. V tretji postavljeni hipotezi, ki temelji na odzivih v spletni anketi, težko zaključimo, da bi se domači suhi mesni izdelki dobro prodajali na tržnicah. Zato smo si pomagali s programom Javnega podjetniškega sklada, ki je pokazal, da je prodaja na tržnicah kljub majhnemu številu odzivov na vprašanja, postavljena v zvezi s to hipotezo finančnega načrta, donosna.
Ključne besede: Poslovni načrt, domači suhi mesni izdelki, dostava, finančne projekcije, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov
Helena Zver, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov (suhe vratovine in pancete). Vzorci mesnih izdelkov so izhajali iz poskusa, v katerem so prašiči v obdobju pitanja (60-130kg) dobivali krmo z različnimi krmnimi dodatki. Kontrolna skupina (n=9) je dobivala klasično krmo za pitanje, pri ostalih treh skupinah pa je bil v standardni obrok dodan hmelj (n=11), tanin (n=11) ali vitamin E (n=5). Barvo mesnih izdelkov smo merili s spektrokolorimetrom in sicer barvne parametre L* (svetlost), a* (odtenek rdeče barve) in b* (odtenek rumene barve). Pri vratovini smo barvo izmerili na svežem prerezu, pri panceti pa smo meritev ponovili še nekajkrat (6-krat v obdobju 1-6 ur ter 1, 2, 3, 4, 7, 14 in 21 dni po rezanju), s čimer smo želeli analizirati obstojnost barve. Krmni dodatki niso vplivali na barvo vratovine. Pri panceti smo ugotovili, da imajo krmni dodatki določen vpliv na barvo izdelka, vendar pa ne vplivajo na obstojnost barve (opažena je bila neznačilna interakcija med časom merjenja in krmnim dodatkom). Čas shranjevanja ni imel vpliva na barvni parameter L*, vrednosti parametra a* so ves čas merjenja padale, parametra b* pa naraščale. Med krmnimi dodatki sta nekoliko večji vpliv na barvo pokazala vitamin E in hmelj, vendar vpliv posameznega dodatka ni bil vselej enakoznačen, zaradi česar o kakršnem koli vidnejšem vplivu izbranih prehranskih dodatkov ne moremo sklepati.
Ključne besede: mesni izdelki, barva, krmni dodatki, antioksidanti
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 214; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici