SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU SCHIEDEL D.O.O., PREBOLD
Nataša Vogrinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Marketinško komuniciranje je del marketinškega spleta, ki je v današnjih časih postaja vse bolj pomembno. Poleg odločitev o cenah, kvaliteti izdelkov in dosegljivosti izdelkov kupcu je potrebno razmisliti, kako te izdelke promovirati na čim bolj optimalen način. Tudi segment dimniških sistemov ne izostaja od tega, saj konkurenca postaja vse močnejša in kupci zahtevnejši. Potreben je učinkovit program marketinškega komuniciranja s ciljno javnostjo. V podjetju Schiedel d.o.o., Prebold se dobro zavedajo pomena marketinškega komuniciranja in v te namene skrbno načrtujejo svoje aktivnosti marketinškega komuniciranja ter se trudijo ohranjati dober odnos s ciljnimi javnostmi. Pretežen del marketinških aktivnosti namenjajo osebni prodaji, to kot najpomembnejši. V zadnjem času skrbijo tudi za povečano pospeševanje prodaje svojih izdelkov. S tem je usklajen tudi proračun, ki ga namenjajo osebni prodaji. Kar dve tretjini celotnega proračuna je namenjenega temu. Posebej pozorno gradijo in usposabljajo svojo prodajno ekipo. Prodajni zastopniki so stimulativno nagrajevani in izjemno motivirani za delo, ki ga opravljajo. Podoba podjetja v javnosti je na visokem nivoju in blagovna znamka Schiedel dobro prepoznavna, tudi na račun oglaševanja, ki je v podjetju prav tako zelo pomembno. Največ rezerv ima podjetje v neposrednem trženju, ki bi ga bilo v prihodnosti vredno bolje izkoristiti.
Ključne besede: Komuniciranje, marketinško komuniciranje, ciljno občinstvo, cilji marketinškega komuniciranja, proračun, mediji, inštrumenti marketinškega komuniciranja, osebna prodaja, prodajno osebje, oglaševanje, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, neposredno trženje, merjenje učinkovitosti marketinškega komuniciranja, dimniki, podjetje Schiedel d.o.o., Prebold, koncern Schiedel.
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 2103; Prenosov: 430
.pdf Polno besedilo (4,50 MB)

2.
POSKUS IZDELAVE URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV V NEPRIDOBITNI ORGANIZACIJI X
Jasmina Pišek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja analitično raziskavo znotraj množice študij o učinkovitosti nepridobitnih organizacij. V prvem delu zajema teoretično opredelitev nepridobitnih organizacij ter vlogo uravnoteženega sistema kazalnikov v nepridobitni sferi. V empiričnem delu naloge smo v prvi fazi oblikovali predlog zasnove kazalnikov za štiri teoretično opredeljena področja uravnoteženega sistema kazalnikov. Nadalje pa smo izvedli meritev in analizo oblikovanih kazalnikov na podlagi pridobljenih podatkov iz proučevane nepridobitne organizacije X. Z raziskavo smo prišli do zaključka, da ima proučevana nepridobitna organizacija X dovolj jasno opredeljeno strategijo, vizijo in cilje, da je bilo moč na njihovi podlagi opredeliti cilje za posamezne vidike uravnoteženega sistema kazalnikov. Pri tem smo imeli precej težav z zbiranjem potrebnih podatkov za izračun oz. meritve oblikovanih kazalnikov ter nadaljnjo analizo le-teh. Vendar smo uspeli navkljub težavam izmeriti ter analizirati 55% vseh oblikovanih kazalnikov.
Ključne besede: nepridobitne organizacije, uravnoteţeni sistem kazalnikov, merjenje učinkovitosti, vidik poslovanja z odjemalci - uporabniki, finančni vidik, vidik notranjih procesov, vidik učenja in rasti, strategija, vizija, poslanstvo, kazalniki
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 1333; Prenosov: 142
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

3.
SPLETNO OGLAŠEVANJE IN OGLAŠEVANJE PREKO SOCIALNIH OMREŽIJ V PODJETJU SPLETNE NOVICE D.O.O.
Samanta Šrot, 2011, diplomsko delo

Opis: Spletno oglaševanje je v tem času najbolj razširjeno orodje, ki ga podjetja uporabljajo za oglaševanje svojih izdelkov in storitev. Zahvaljujoč socialnim omrežjem imajo podjetja veliko lažjo pot do ciljnih javnosti, kakor so jo imela v preteklosti. Oblik spletnega oglaševanja je kar nekaj in se konstantno, brez zadržkov razvijajo. Poznamo primere, kot so video oglasi, tekstovni oglasi in slikovni oglasi. Te oglase lahko poleg prikazovanja na socialnih omrežjih, prikazujemo tudi na različnih iskalnikih, kot je npr. Google, s pomočjo sponzoriranih povezav, s pošiljanjem e-mile kampanj in z zakupi oglasnega prostora oz. pozicije na drugih spletnih portalih. Google ponuja več različnih aplikacij, ki merijo obiskanost spletnih strani, in jih mora vsak dober tržnih znati uporabljati in iz njih razbrati prave podatke.
Ključne besede: spletno oglaševanje, spletni oglas, Facebook, Google AdWords, Google Analytics, merjenje učinkovitosti spletnega oglaševanja.
Objavljeno: 18.01.2012; Ogledov: 2015; Prenosov: 273
.pdf Polno besedilo (1,95 MB)

4.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI SISTEMOV ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINAMI
Dino Nedelko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na učinkovitost delovanja sistemov za upravljanje z vsebinami. V začetnem delu diplomskega dela smo tako izpostavili pomen učinkovitosti delovanja sistemov za upravljanje z vsebinami. Izbrane sisteme za upravljanje z vsebinami smo analizirali ter izpostavili njihove prednosti in slabosti. V nadaljevanju smo vse izbrane sisteme med sabo primerjali in tako izpostavili skupne točke ter tudi razlike. S pomočjo orodja za merjenje učinkovitosti posameznega sistema smo nato izmerili dejansko hitrost delovanja posameznega sistema za upravljanje z vsebinami. Vse dobljene rezultate smo predstavili v tabelah in grafih. S pomočjo meritev smo dobili konkretne rezultate učinkovitosti posameznega sistema za upravljanje z vsebinami.
Ključne besede: sistemi za upravljanje spletnih vsebin, učinkovitost delovanja, merjenje učinkovitosti
Objavljeno: 29.03.2013; Ogledov: 645; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (4,31 MB)

5.
Analiza učinkovitosti različnih komunikacijskih orodij v podjetju s.Oliver
Tadeja Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pomen komunikacije med podjetjem in odjemalci je ohranjanje blagovne znamke oziroma podjetja v odjemalčevi zavesti. Vendar se pojavljajo bistvene razlike med posameznimi komunikacijskimi orodji, preko katerih je možna tovrstna komunikacija, kar je izpostavljeno v diplomski nalogi Klasični instrumenti komuniciranja ne omogočajo interakcije z odjemalci in merjenja učinkov v realnem času, tako kot digitalna orodja. Diplomski projekt definira pojem marketinškega komuniciranja in opiše njegove značilnosti pri posameznih tradicionalnih in digitalnih orodjih marketinškega komuniciranja. Tako kot odjemalci, tudi oglaševalci vse več časa posvečajo digitalnim orodjem. Le-ta predstavljajo prednosti za obojne. Da se podjetja prepričajo v pravilnost izbire pravega komunikacijskega orodja za svoje odjemalce, pa morajo meriti učinkovitost svojih akcij. Rezultati raziskave, narejene na podlagi podjetja s.Oliver, razkrivajo razlike med posameznimi digitalnimi komunikacijskimi orodji. Največje razlike se kažejo med posrednim oglaševanjem (Facebook) in neposrednima oblikama (sms-sporočilo in e-pošta). Na podlagi rezultatov pridemo do informacij, da je bilo najučinkovitejše digitalno orodje sms-sporočilo. Največ nakupov so opravili kupci, ki so za ugodnost izvedeli na prodajnem mestu. Marketinško komuniciranje je dvignilo prodajo glede na vrednost in število prodanih izdelkov.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, marketinški odnosi, interaktivnost, digitalna tehnologija, merjenje učinkovitosti
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 164; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (53,27 MB)

6.
Večkriterijski model učinkovitosti informacijske varnosti v organizacijah
Kaja Prislan, 2016, doktorska disertacija

Opis: Informatizacija poslovnih procesov spreminja koncepte zagotavljanja organizacijske varnosti. V doktorski disertaciji pojasnimo, kako v sodobnem poslovnem svetu pristopiti k upravljanju informacijske varnosti, kakšen je njen vpliv na poslovni uspeh in kako presoditi njeno zrelost. V situaciji, ko se evolucija informacijskih groženj odvija ob boku težkih gospodarskih razmer, je namreč veliko organizacij nesposobnih obvladovanja informacijskih tveganj in hkrati slediti tehnološkim trendom. Ugotovitve doktorske disertacije predstavljajo pristop k zagotavljanju tega ravnovesja, uporabne pa so za lastnike podjetij, managerje, strokovni kader in ostalo zainteresirano javnost. Ugotavljamo, da je upravljanje informacijske varnosti omejeno predvsem zaradi slabe informacijske podpore pri načrtovanju. Tiste organizacije, ki ne ugotavljajo izhodiščne situacije in presojajo uspešnosti ter učinkovitosti varnosti, ne morejo doseči skladnosti med operativnimi ukrepi, varnostnimi potrebami ter organizacijsko strategijo. V ospredje razprave zato postavljamo presojanje kakovosti informacijske varnosti. To področje proučujemo skozi prizmo poslovne funkcije, izhodišče pa predstavljajo priporočila iz področja varovanja informacijskih tehnologij, sledijo teorije sistemov, preprečevanja groženj/kriminalitete, managementa ter organizacije. Glavni rezultat je interdisciplinarni model ocenjevanja informacijsko varnostne kompetentnosti organizacij. V procesu razvijanja celovitega pristopa k presoji stanja informacijske varnosti, smo identificirali ukrepe, ki v stroki veljajo za uspešne in učinkovite. Z raziskavo izvedeno med strokovnjaki v Sloveniji, smo analizirali veljavnost izbranih ukrepov in njihov vpliv na kakovost informacijske varnosti. Glede na priporočila je v začetnih fazah treba najprej poskrbeti za represivno-nadzorne in logične kontrole, v nadaljevanju pa za strateške, socialne, organizacijske, normativne in okoljske vidike. Rezultat raziskave je odločitveno orodje, sestavljeno iz desetih faktorjev in 100 unikatno uteženih indikatorjev merjenja. Z uporabo modela se organizacije razvrstijo v enega izmed šestih razredov učinkovitosti, kjer so podana priporočila za izboljšanje stanja. Z namenom evalvacije uporabnosti predlagane rešitve smo z dodatno raziskavo model praktično testirali. Implementirali smo ga v majhen vzorec srednje-velikih organizacij in ugotovili, da je v teh organizacijah informacijska varnost v začetnih razvojnih fazah. Z izjemo fizičnih, tehničnih in logičnih kontrol, so najvplivnejši kriteriji najmanj razviti, izmed vseh področij pa se največje težave kažejo pri izvajanju analiz informacijskih tveganj. Ob upoštevanju tehnološkega konteksta organizacij, s katerim smo normirali indeksirane rezultate, se je pokazalo, da 25 % organizacij skrbi samo za osnovne vidike, 40 % sodi v srednji nivo, 35 % pa lahko ocenimo kot dobre prakse. Glede na razvitost ukrepov je 60 % proučevanih organizacij v reaktivni drži, generalno pa večina razvija približno polovico ukrepov v modelu. S primerjavo enot smo ugotovili, kateri faktorji ločujejo učinkovite organizacije od neučinkovitih, z analizo korelacij pa razvili priporočila za nadaljnje ukrepe. Evalvacija je pokazala tudi, da je model uporaben za sprejemanje odločitev pri internih evalvacijah – študije primerov ali analize splošnega stanja na večjih vzorcih.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijske grožnje, varnostni management, varnostni ukrepi, učinkovitost, merjenje učinkovitosti, odločitveni modeli, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2017; Ogledov: 439; Prenosov: 91
.pdf Polno besedilo (5,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici