Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Trendi vzpostavljanja učinkovitosti in uspešnosti sistemov delovanja organizacij, so se v zadnjih desetletjih močno okrepili v številnih državah po svetu. Trendi so omogočili organizacijam da so s pomočjo orodja imenovanega benchmarking prišli do uspešnejše in učinkovitejše presoje. Orodje benchmarking se uporablja za več različnih namenov. Predvsem gre za orodje, ki omogoča merjenje, učenje in izboljšave. Za benchmarking je pomembno, kako načrtujemo, kako merimo učinkovitost in uspešnost ter vpeljava samega orodja v organizacijo. Benchmarking že kot sama beseda, je dokaj ne razširjen pojem v Sloveniji. Pri večini Slovenskih organizacij lahko zasledimo, da se benchmarking ne uporablja kot orodje čemur je namenjeno, temveč lahko že iz literature zasledimo, da je benchmarking le priložnostno orodje za primerjavo izdelkov, procesov, storitev, strategij, rezultatov, ipd. V Sloveniji se organizacije osredotočajo zgolj na to, kaj in kako narediti, da dosežejo vodilen in vodstveni položaj. Uporaba orodja benchmarking postaja vedno bolj pogosta. Večinoma jo lahko zasledimo v organizacijah na globalni ravni drugod po svetu. Skozi obdobja je razvidno, da njegova uporabnost prodira tudi v majhne države in v vse vrste organizacij. Za to smo lahko optimistični, da bo v prihodnje orodje imenovno benchmarking korenito prodrl na Slovenski trg in s tem pripomogel k uspešnejši in učinkovitejši državi. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu se bomo s pomočjo literature, večinoma tuje, seznanili s pojmom benchmarking. V drugem delu pa bomo proučili orodje, ki ga bomo uporabili na dejanskem primeru, in sicer na davčnem organu Republike Slovenije.
Ključne besede: benchmarking, davčni organ, orodje za merjenje, merjenje učinkovitost in uspešnosti, strategije, primerjave, učenje od najboljših praks, upravljanje učinkovitosti.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1469; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Informatizacija poslovnih procesov spreminja koncepte zagotavljanja organizacijske varnosti. V doktorski disertaciji pojasnimo, kako v sodobnem poslovnem svetu pristopiti k upravljanju informacijske varnosti, kakšen je njen vpliv na poslovni uspeh in kako presoditi njeno zrelost. V situaciji, ko se evolucija informacijskih groženj odvija ob boku težkih gospodarskih razmer, je namreč veliko organizacij nesposobnih obvladovanja informacijskih tveganj in hkrati slediti tehnološkim trendom. Ugotovitve doktorske disertacije predstavljajo pristop k zagotavljanju tega ravnovesja, uporabne pa so za lastnike podjetij, managerje, strokovni kader in ostalo zainteresirano javnost. Ugotavljamo, da je upravljanje informacijske varnosti omejeno predvsem zaradi slabe informacijske podpore pri načrtovanju. Tiste organizacije, ki ne ugotavljajo izhodiščne situacije in presojajo uspešnosti ter učinkovitosti varnosti, ne morejo doseči skladnosti med operativnimi ukrepi, varnostnimi potrebami ter organizacijsko strategijo. V ospredje razprave zato postavljamo presojanje kakovosti informacijske varnosti. To področje proučujemo skozi prizmo poslovne funkcije, izhodišče pa predstavljajo priporočila iz področja varovanja informacijskih tehnologij, sledijo teorije sistemov, preprečevanja groženj/kriminalitete, managementa ter organizacije. Glavni rezultat je interdisciplinarni model ocenjevanja informacijsko varnostne kompetentnosti organizacij. V procesu razvijanja celovitega pristopa k presoji stanja informacijske varnosti, smo identificirali ukrepe, ki v stroki veljajo za uspešne in učinkovite. Z raziskavo izvedeno med strokovnjaki v Sloveniji, smo analizirali veljavnost izbranih ukrepov in njihov vpliv na kakovost informacijske varnosti. Glede na priporočila je v začetnih fazah treba najprej poskrbeti za represivno-nadzorne in logične kontrole, v nadaljevanju pa za strateške, socialne, organizacijske, normativne in okoljske vidike. Rezultat raziskave je odločitveno orodje, sestavljeno iz desetih faktorjev in 100 unikatno uteženih indikatorjev merjenja. Z uporabo modela se organizacije razvrstijo v enega izmed šestih razredov učinkovitosti, kjer so podana priporočila za izboljšanje stanja. Z namenom evalvacije uporabnosti predlagane rešitve smo z dodatno raziskavo model praktično testirali. Implementirali smo ga v majhen vzorec srednje-velikih organizacij in ugotovili, da je v teh organizacijah informacijska varnost v začetnih razvojnih fazah. Z izjemo fizičnih, tehničnih in logičnih kontrol, so najvplivnejši kriteriji najmanj razviti, izmed vseh področij pa se največje težave kažejo pri izvajanju analiz informacijskih tveganj. Ob upoštevanju tehnološkega konteksta organizacij, s katerim smo normirali indeksirane rezultate, se je pokazalo, da 25 % organizacij skrbi samo za osnovne vidike, 40 % sodi v srednji nivo, 35 % pa lahko ocenimo kot dobre prakse. Glede na razvitost ukrepov je 60 % proučevanih organizacij v reaktivni drži, generalno pa večina razvija približno polovico ukrepov v modelu. S primerjavo enot smo ugotovili, kateri faktorji ločujejo učinkovite organizacije od neučinkovitih, z analizo korelacij pa razvili priporočila za nadaljnje ukrepe. Evalvacija je pokazala tudi, da je model uporaben za sprejemanje odločitev pri internih evalvacijah – študije primerov ali analize splošnega stanja na večjih vzorcih.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijske grožnje, varnostni management, varnostni ukrepi, učinkovitost, merjenje učinkovitosti, odločitveni modeli, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 09.01.2017; Ogledov: 4181; Prenosov: 853
Celotno besedilo (5,02 MB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na učinkovitost delovanja sistemov za upravljanje z vsebinami. V začetnem delu diplomskega dela smo tako izpostavili pomen učinkovitosti delovanja sistemov za upravljanje z vsebinami. Izbrane sisteme za upravljanje z vsebinami smo analizirali ter izpostavili njihove prednosti in slabosti. V nadaljevanju smo vse izbrane sisteme med sabo primerjali in tako izpostavili skupne točke ter tudi razlike. S pomočjo orodja za merjenje učinkovitosti posameznega sistema smo nato izmerili dejansko hitrost delovanja posameznega sistema za upravljanje z vsebinami. Vse dobljene rezultate smo predstavili v tabelah in grafih. S pomočjo meritev smo dobili konkretne rezultate učinkovitosti posameznega sistema za upravljanje z vsebinami.
Ključne besede: sistemi za upravljanje spletnih vsebin, učinkovitost delovanja, merjenje učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2013; Ogledov: 1751; Prenosov: 134
Celotno besedilo (4,31 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja analitično raziskavo znotraj množice študij o učinkovitosti nepridobitnih organizacij. V prvem delu zajema teoretično opredelitev nepridobitnih organizacij ter vlogo uravnoteženega sistema kazalnikov v nepridobitni sferi. V empiričnem delu naloge smo v prvi fazi oblikovali predlog zasnove kazalnikov za štiri teoretično opredeljena področja uravnoteženega sistema kazalnikov. Nadalje pa smo izvedli meritev in analizo oblikovanih kazalnikov na podlagi pridobljenih podatkov iz proučevane nepridobitne organizacije X. Z raziskavo smo prišli do zaključka, da ima proučevana nepridobitna organizacija X dovolj jasno opredeljeno strategijo, vizijo in cilje, da je bilo moč na njihovi podlagi opredeliti cilje za posamezne vidike uravnoteženega sistema kazalnikov. Pri tem smo imeli precej težav z zbiranjem potrebnih podatkov za izračun oz. meritve oblikovanih kazalnikov ter nadaljnjo analizo le-teh. Vendar smo uspeli navkljub težavam izmeriti ter analizirati 55% vseh oblikovanih kazalnikov.
Ključne besede: nepridobitne organizacije, uravnoteţeni sistem kazalnikov, merjenje učinkovitosti, vidik poslovanja z odjemalci - uporabniki, finančni vidik, vidik notranjih procesov, vidik učenja in rasti, strategija, vizija, poslanstvo, kazalniki
Objavljeno v DKUM: 30.08.2010; Ogledov: 2268; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,97 MB)