1.
SIMULACIJE FIZIKALNIH KARAKTERISTIK KRVIMarko Križman, 2016, diplomsko delo
Opis: Simulacije krvi in različne pripravke, podobne krvi in njihove fizikalne lastnosti uporabljamo kot pomoč študentom medicine in študentom visokih zdravstvenih šol. Pri kabinetnih vajah jim tako omogočajo čim bolj realne možnosti za učenje na ne invazivni način.
Namen diplomskega dela je bil pridobiti recept za sestavno snovi, ki bi bila karakterno in fizikalno podobna krvi, ugotoviti razlike pri hitrosti pretoka skozi transfuzijski sistem, razliko v gostoti snovi, ter razlike v barvnih komponentah vseh testiranih snovi.
Raziskovalna metodologija. V našem primeru smo uporabili svinjsko kri, ki je podobna človeški krvi. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela, tako smo primerjali hitrost pretoka skozi transfuzijski sistem, gostoto in barvne komponente med krvjo živalskega izvora (svinjska), sestavljeno krvjo (kri iz živilskih barvil), višnjevim ter jagodnim sokom. Prikazali smo tudi način izračuna gostote snovi, ter ugotovili eno ali večkratno uporabnost istega transfuzijskega sistema. Rezultate smo tako ponazorili s pomočjo tabel, grafov in opisi.
Rezultati. Ugotovili smo, da je izredno težko izdelati snov, ki bi bila fizikalno in funkcionalno podobna človeški krvi. Izkazalo se je, da je možno z določenimi recepti sestaviti snov, ki je podobna krvi po barvi in gostoti. Izmerjene vrednosti pri merjenju pretoka testiranih snovi skozi transfuzijski sistem so pokazale, da je odvisno od gostote snovi, če bo možna tri ali večkratna uporaba istega transfuzijskega sistema. Večja je gostota, manjše so verjetnosti za večkratno uporabo istega transfuzijskega sistema. Najbolj podobne rezultate svinjski krvi pri merjenju pretoka snovi smo dosegli s sestavljeno simulirano krvjo. Najmanj primerna snov kar se tiče hitrosti pretoka v primerjavi s svinjsko krvjo je višnjev sok. Jagodni sok je glede na izmerjeno gostoto dosegel relativno hiter čas pretoka. Pri primerjanju barv testiranih snovi smo ugotovili, da je jagodni sok najbolj podoben svinjski krvi. Priporočljiv je tudi za simuliranje v simulacijskem centru zaradi dostopnosti. Priporočljiva je tudi uporaba sestavljene krvi, vendar je časovno gledano priprava daljša, zato priporočamo uporabo jagodnega soka. Uporabo višnjevega soka odsvetujemo, ker rezultati preveč odstopajo od normalnih karakteristik testirane živalske krvi. Ugotovili smo, da se filter pri snovi z večjo gostoto bistveno hitreje zamaši kot pri snovi z manjšo gostoto. Transfuzijski sistem je možno uporabiti pri sestavljeni krvi dvakrat, vendar hitrost pretoka se upočasni za 51,7% pri svinjski krvi pa je razlika 52,28%.
Sklep. Snovi, ki bi bile podobne človeški krvi in bi služile v študijske namene težko sestavimo. Na svetovnem spletu je dosti različnih receptov za pripravo krvi, ampak vse niso doprinesle pravih rezultatov, zato smo izbrali recept sestavljene krvi, ki smo ga uporabili v diplomskem delu. Je v povprečju poleg jagodnega soka najbolj primerna snov za simulacijo prave človeške krvi. Možno je pridobiti podobne in realne rezultate pri simulacijah krvi, kot s pravo človeško krvjo. Glede merjenja pretoka je najbolj priporočljiva sestavljena snov, ki smo jo uporabili pri raziskavi, ker ima fizikalno podobne lastnosti živalske krvi. Podobne so vsekakor karakteristike barve in gostote. Menimo, da je to prava izbira in doseg realnih rezultatov ob uporabi simulirane krvi.
Ključne besede: Simulacije krvi, kri, karakteristike krvi, simulacija, simulacije v medicini, sestavljena kri, gostota krvi, merjenje gostote, svinjska kri, živalska kri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,15 MB)
