| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi
Tina Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti. Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti. Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov.
Ključne besede: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 349; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 335; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov
Aleksander Trep, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 481; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
UPORABA SIMULATORJA SKL2 ZA KALIBRACIJO MERILNIKOV pH, PREVODNOSTI IN KONCENTRACIJE KISIKA
Martina Kšela Podgornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem ugotavljala primernost simulatorja SKL2, proizvajalca WTW, kot etalona z zagotovljeno sledljivostjo za umerjanje (kalibracijo) merilnikov pH , prevodnosti in koncentracije kisika ter razvila in uvedla umeritvene (kalibracijske) postopke za umerjanje merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika, proizvajalca WTW. Najprej sem določila vire merilne negotovosti simulatorja SKL2, ki pomembno vplivajo na točnost meritev dobljenih z njim in raziskala vplive posameznih virov za vsako od preučevanih fizikalno kemijskih veličin : pH, prevodnost, koncentracija kisika. Nato sem naredila izračun kombinirane merilne negotovosti simulatorja SKL2 za vsako fizikalno kemijsko veličino posebej. Na osnovi izračunanih merilnih negotovosti sem nato določila kalibracijske in merilne zmogljivosti simulatorja SKL2 za merjenje pH, prevodnosti in koncentracije raztopljenega kisika. V nadaljevanju sem opredelila kalibracijske postopke za kalibracijo merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW po primerjalni metodi, brez uporabe sonde. Na koncu sem osnovala kalibracijska poročila (certifikate) za podajanje rezultatov umerjanj (kalibracij) za merilce posameznih fizikalno kemijskih veličin pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da se simulator SKL2, proizvajalca WTW z zagotovljeno sledljivostjo preko nacionalnega akreditacijskega laboratrija lahko uporablja kot etalon za umerjanje merilcev pH prevodnosti ter koncentracije kisika, WTW v laboratoriju akreditiranem za kalibracijo teh merilcev.
Ključne besede: kalibracija, sledljivost, merilna negotovost, merilec pH, merilec prevodnosti, merilec raztopljenega kisika
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 1071; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
RAZVOJ IN VALIDACIJA ANALIZNE METODE B PO STANDARDU SIST EN ISO 7887:2012 ZA DOLOČANJE BARVE VODE
Marjeta Umek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in validacija metode B po standardu SIST EN ISO 7887:2012 Kakovost vode – Pregled in določevanje vode. V laboratoriju NLZOH Novo mesto smo se glede na spremembe zahtev zakonodaje, naročnikov in akreditacijske presoje odločili izvesti ponovno validacijo, saj se z leti parametri spreminjajo. Dodali so standard za preverjanje točnosti valovnih dolžin, primerjali so pH in barvo in pregledali vpliv interferenc. Določili smo LOD in LOQ, delovno območje, povprečje, standardno deviacijo in RSD. Preverili smo pravilnost in natančnost metode ter določili merilno negotovost. Metoda se uporablja za vse tipe vod naravne in odpadne vode. Pri realnih vzorcih različnih tipov vod smo s spektrofotometrom Agilent 8453 UV/VIS izmerili absorpcijo pri treh različnih valovnih dolžinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, pri katerih smo izračunali realno barvo vode. Glede na rezultate validacije smo ocenili, da je metoda primerna za rutinsko določanje barve vode.
Ključne besede: validacija, merilna negotovost, absorbanca, barva vode
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1130; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

6.
Primerjalna analiza merjenja zunanjih premerov na 1D merilnem stroju in inkrementalnem tipalu
Matej Spital, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve različni metodi za merjenje dolžin. Osredotočili smo se na analizo točnosti meritev, izvedenih na 1D merilnem stroju ter na inkrementalnem tipalu v Laboratoriju za tehnološke meritve Fakultete za strojništvo v Mariboru. Na podlagi analize velike množice rezultatov, ki smo jih dobili pri različnih postopkih merjenja, smo ugotavljali sposobnost omenjenih merilnih sistemov. Končna analiza nam je pokazala merilno negotovost, interval zaupanja ter raztros meritev posameznega merilnega sistema. Meroslovno sposobnost merilnih sistemov smo analizirali s ponovljivostjo rezultatov meritev.
Ključne besede: merjenje dolžin, 1D merilni stroj, inkrementalno tipalo, merilna negotovost, sposobnost merilnega sistema
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

7.
Eksperimentalna primerjava dveh uparjalnikov glede na učinkovitost sanitarne toplotne črpalke zrak-voda
Tjaša Kišek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali uparjalnik proizvajalca Sest z uparjalnikom proizvajalca Luvata. Na prototipu smo naredili dve meritvi po standardu SIST EN 16147. Izračunali smo energijsko učinkovitost (v nadaljevanju COP), merilno negotovost COP ter energijski razred sanitarne toplotne črpalke. COP sanitarne toplotne črpalke z uparjalnikom Luvata je 3,33, z uparjalnikom Sest pa 3,52. Z obema uparjalnikoma je dosežen energijski razred A+. Ugotovili smo, da je uparjalnik Sest ustrezna alternativa obstoječemu uparjalniku Luvata, saj smo z njim dosegli celo višjo energijsko učinkovitost. Razširjena merilna negotovost COP U(k=2)=±0,0548, kar pomeni 95,45 % verjetnost, da se prava vrednost nahaja znotraj podanega intervala.
Ključne besede: Toplotna črpalka, toplotni izmenjevalec, uparjalnik, grelno število, merilna negotovost, pregretje, podhladitev, uparjanje, kondenzacija.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1232; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

8.
9.
Analiza merilne negotovosti pri nateznem preskusu kovin
Slavko Pandža, 2014, diplomsko delo

Opis: Negotovost meritve je parameter, povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. V diplomskem delu so zbrane in opredeljene zahteve za merilno in preskusno opremo, ki se uporablja pri nateznem preskusu kovin. Predstavljene so teoretične osnove za ovrednotenje merilne negotovosti. Praktični del predstavlja izvedeni natezni preskus vzorcev v sklopu medlabratorijske primerjave in ovrednotenje prispevkov k merilni negotovosti rezultata preskusa. Z ovrednotenjem merilne negotovosti se dobi izhodišče za optimizacijo postopkov preskušanja, saj s podrobno analizo vplivnih veličin na merilni rezultat sam proces preskušanja bolje razumemo. V sklepu je podana ocena rezultatov praktičnega dela in nakazani napotki za zmanjšanje prispevkov k merilni negotovosti rezultata.
Ključne besede: Natezni preskus kovin, merilna negotovost, preskusna in merilna oprema, medlaboratorijske primerjave
Objavljeno: 04.02.2015; Ogledov: 1131; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

10.
Določevanje kadmija v vodi z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo
Lučka Simon, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem opravljala v Fizikalnem laboratoriju Službe kakovosti v Cinkarni Celje, d. d., kjer med drugim določajo tudi kadmij nizkih (sledov) koncentracij v vodah. Standard SIST EN ISO 15586:2003 opisuje metodo za določevanje nizkih koncentracij (sledov) kadmija v vodah. V standardu so navedene sposobnosti metode, dobljene z vrednotenjem medlaboratorijske primerjave, in optimalno območje določevanja kadmija v vodah od 0,4 µg/L do 4 µg/L, kar je območje, ki je zanimivo za matrice pitnih, površinskih in podzemnih vod ter deževnic. Preverili smo ali lahko s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 12 dosežemo parametre standarda in zahteve Pravilnika o pitni vodi. Metodo za določanje kadmija v vodah s spektrometrom Varian SpectrAA DUO, AA 240Z GTA 120 smo validirali in ocenili merilno negotovost.
Ključne besede: kadmij, voda, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1290; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici