| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DISTRIBUCIJA ORGANSKIH TOPIL
Ria Žiberna, 2012, diplomsko delo

Opis: Zaradi povečanja porabe organskih topil v proizvodnih obratih smo se odločili za širitev cisternskega skladišča. Povečali smo ga za štiri rezervoarje in omogočili distribucijo topil preko cevnega mostu v oddelke. V diplomskem delu je prikazana natančna izbira črpalk in meritev, s pomočjo katerih smo določili ustrezen pretok. Za prečrpavanje iz avtomobilskih cistern v rezervoarje, za transport topil v obrate in za transport topil v polnilnico kontejnerjev so bile izbrane centrifugalne črpalke, izdelane iz nerjavnega jekla, kakovosti AISI 316 L. Prav tako so bile iz enakega materiala izbrane pnevmatske črpalke, ki se uporabljajo za prečrpavanje topil iz kontejnerjev ali odpadnih topil iz kontejnerjev v cisterno za odvoz. Tudi merilniki pretoka so bili izbrani iz omenjenega materiala. Izbrano nerjavno jeklo vsebuje elemente, ki najbolj ustrezajo našim potrebam, in sicer je njegova maksimalna vsebnost ogljika 0,08 %, maksimalna vsebnost mangana 2 %, vsebnost kroma 17 %, niklja 12 % in vsebnost molibdena 2,5 %. Takšna kemijska sestava materiala predstavlja veliko odpornost proti koroziji, eksplozijsko varnost, toplotno odpornost in biološko nevtralnost. Vplivom korozije pa smo se izognili tudi s stalno zalitostjo črpalk s črpanim medijem. Ob ugotovitvah neustreznega pretoka za distribucijo topil v obrate smo se odločili za uporabo zaslonke z namenom zmanjševanja dozirnega tlaka in posledično tudi zmanjšanja pretoka. Izvedeni so bili preizkusi doziranja ob uporabi različnih zaslonk, ki so nas privedli do izbire in vgradnje 18 mm zaslonk v obratih in 19 mm zaslonk na sistemih v skladišču tekočih surovin.
Ključne besede: distribucija, organska topila, črpalke, cevovodi, merilci pretokov, rezervoarji, protieksplozijska zaščita.
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1539; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
3.
Analiza natančnosti in zanesljivosti merilcev prometnih podatkov na AC/HC v RS
Ožbej Slakan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil. V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.
Ključne besede: Avtocesta/hitra cesta (AC/HC), zajemanje prometnih podatkov, merilci prometnih podatkov, analiza natančnosti izmerjenih podatkov
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici