| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


191 - 200 / 203
Na začetekNa prejšnjo stran12131415161718192021Na naslednjo stranNa konec
191.
192.
193.
USTVARJALNOST IN METAKOGNITIVNA TOČNOST PRI UČENCIH 1. IN 2. VIO OSNOVNE ŠOLE
Martina Fekonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Ljudje imajo željo po ustvarjanju in s pomočjo ustvarjalnosti izpolnjujejo notranje želje in cilje. Beseda ustvarjalnost ima več pomenov in področje le-te je kompleksno. Obstajajo tri temeljna merila ustvarjalnosti in več različnih teorij, ki opredeljujejo ustvarjalnost. Pri proučevanju ustvarjalnosti se srečamo s petimi fazami ustvarjalnega procesa. Omeniti je potrebno tudi Torranceov model ustvarjalnega mišljenja in njegove teste ustvarjalnega mišljenja, s katerimi je po njegovem mnenju mogoče vrednotiti ustvarjalnost. Ustvarjalnosti naj ne bi bilo mogoče meriti v celoti, pri posamezniku bi naj bilo mogoče preveriti najmanj sedem dimenzij procesa ustvarjalnosti. S pomočjo nalog ustvarjalnosti smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, ali se učenci v 1. VIO šolanja razlikujejo od učencev v 2. VIO pri reševanju nalog ustvarjalnosti. To smo ugotovili s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz 3 nalog ustvarjalnosti. Vsaka naloga zajema še lestvico za ugotavljanje metakognitivne točnosti. Cilj naloge je tudi določiti stopnjo zadovoljstva učenca z lastno rešitvijo in razlike v vrednotenju zadovoljstva z rešitvijo glede na stopnjo šolanja in spol. Pri primerjavi izražene ustvarjalnosti smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in da obstaja statistično značilna razlika tudi glede na starost. Pri primerjavi zaupanja učencev v ustreznost rešitve prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in glede na razred.
Ključne besede: ustvarjalnost, merila ustvarjalnosti, proces ustvarjalnega mišljenja, teorije ustvarjalnosti, ustvarjalnost v šoli, merjenje ustvarjalnosti, testi ustvarjalnosti, metakognicija
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 774; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

194.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

195.
FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Alenka Urnaut Ropoša, 2016, magistrsko delo

Opis: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Ključne besede: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

196.
ANALIZA PONUDBE HOTELOV, PRIMERNIH ZA DRUŽINE
Tadej Berlič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Turizem kot pomembna gospodarska panoga iz leta v leto izboljšuje statistiko o številu prihodov in nočitev ter s tem povečuje svoj vpliv na svetovno gospodarstvo, globalno in lokalno okolje ter družbo. Ne spreminjajo se le število prihodov in nočitev, vpliv na okolje itd., ampak se spreminja tudi turistična ponudba. Turistični proizvodi in storitve se specializirajo glede na ciljne skupine turistov. Diplomski seminar »Analiza ponudbe hotelov, primernih za družine« predstavlja specializacijo ponudbe hotelov ciljni skupini – družini. Prilagajanje ciljni skupini je v tujini že dalj časa zelo razvito. Obstajajo hotelske verige in podjetja, ki svojo ponudbo usmerjajo prav v to ciljno skupino. Na podlagi analize stanja v Sloveniji ugotavljamo, da tovrstna ponudba zaostaja za tem trendom v tujini oziroma je zelo slabo razvita in da specializacije z osnovnimi merili za objekte s ponudbo za družine ni. V diplomskem seminarju smo na podlagi raziskave izdelali osnovne smernice za specializacijo hotelov za družine in izvedli anketo, katere rezultati nakazujejo, da takšna ponudba v Sloveniji manjka.
Ključne besede: hotel za družine, specializacija hotelskih objektov, segment družina, Kinderhotels, merila za specializacijo
Objavljeno: 10.08.2016; Ogledov: 358; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

197.
Izbira in ocenjevanje dobaviteljev v družbi KOŠAKI TMI, d. d.
Natalija Pulko, 2016, diplomsko delo

Opis: Nabava predstavlja pomembno funkcijo v poslovanju vsakega podjetja, zato imajo velik vpliv na uspešno poslovanje podjetja, na gospodarne in učinkovite odločitve o nabavi, za kar pa so odločilnega pomena dobra organizacija nabavne službe, tvorno sodelovanje nabavne službe z ostalimi službami v podjetju, stalno spremljanje nabavnih tokov in hitro ukrepanje na nabavnem področju. Tega se zavedajo tudi v družbi KOŠAKI TMI, d. d. Najpomembnejša odločitev nabavne službe, če želi ostati podjetje konkurenčno in uspešno, je izbira primernega dobavitelja. Primerni dobavitelj je tisti, ki je sposoben zadovoljiti zahteve podjetja z najnižjimi možnimi stroški. Na izbiro primernega in ustreznega dobavitelja za podjetje oziroma družbo vpliva zelo veliko dejavnikov, ki imajo vsak za posamezno družbo poseben pomen. Podjetje si mora že pred začetkom izbire in ocenjevanja potencialnih in obstoječih dobaviteljev sestaviti spisek meril, ki jih pričakuje od izbranega dobavitelja. Prav tako je pomembno ocenjevanje dobaviteljev, ki nam da vpogled v njihovo poslovanje s sprotnim ocenjevanjem zastavljenih meril. Moja diplomska naloga zajema teoretični in praktični del. Teoretični del zajema teoretični opis nabave in nabavnega procesa ter izbire in ocenjevanja dobaviteljev, za katerega sem pridobila podlago iz strokovne slovenske in tuje literature. V praktičnem delu sem na podlagi raziskave v družbi KOŠAKI TMI d. d. na praktični osnovi predstavila družbo ter izbiro in ocenjevanje dobaviteljev. Predstavitev družbe vsebuje osnovne podatke o družbi in organizacijsko strukturo zaposlenih. Družba KOŠAKI TMI, d. d., ima dolgoletno tradicijo, saj sega začetek ustanovitve družbe v leto 1872 in so tako najstarejša mesnopredelovalna industrija v Sloveniji. Poslanstvo družbe je v zagotavljanju zdravih, kakovostnih in varnih mesnih izdelkov, s katerimi želi v potrošnikih vzbujati strast do uživanja izvrstnih mesnih izdelkov. Družba je vodilna pri proizvodnji kranjske klobase, ki je tradicionalna in slavna slovenska posebnost z zaščiteno geografsko označbo. V družbi imajo določena merila za izbiro in ocenjevanje dobaviteljev. Za družbo so najpomembnejša merila za izbiro dobaviteljev kakovost, ki ima v prehrambni industriji zelo velik pomen, zanesljivost dobave, cena in rabat ter plačilni pogoji. Ostala merila za izbor dobaviteljev so še: proizvodne zmogljivosti, redne dobave dogovorjenih količin, prilagajanje glede količin nabave, zaloge dobavitelja, finančno stanje, kulanca, ugled dobavitelja, tehnološka opremljenost, sposobnost in želja menedžmenta za sodelovanje, partnerski odnos. V izbiro odločanja o dobaviteljih pa so v družbo vključeni odgovorni v nabavni službi, direktor prodaje, vodja proizvodnje in predsednik uprave. Ocena dobavitelja temelji na predpostavljenih merilih ocenjevanja dobavitelja in je sestavljena iz štirih področij: kakovosti blaga, cene in rabata, roka plačila, kakovosti dostave ter roka plačila, od katerih ima bistveno prednost kakovostni dobavitelj.
Ključne besede: nabava, nabavni proces, dobavitelji, merila izbire dobavitelja, ocenjevanje dobaviteljev, družba KOŠAKI TMI, d. d..
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 389; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

198.
SEGMENTIRANJE KOT PODLAGA ZA MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V TRAJNOSTNEM TURIZMU
Sintija Križnič, 2016, magistrsko delo

Opis: Biti član sodobne družbe predstavlja izziv tako odjemalcu kot ponudniku, pa tudi vsakemu posamezniku kot prebivalcu planeta Zemlja. Zaradi neodgovornega ravnanja človeka do narave se družba sooča z neprijetnimi posledicami, ki so vidne tudi pri stanju v gospodarstvu. Kot odgovor na okoljsko problematiko se je začela spreminjati paradigma družbenega, ekonomskega in okoljskega sistema. Nove usmeritve so se usmerile v trajnostni razvoj, ki kot edini zdržen sistem predstavlja preživetje na dolgi rok. Tudi turistična dejavnost, je kot ena izmed večjih in hitro rastočih svetovnih industrij, začela delovati po sistemu okoljskega menedžmenta ter družbene odgovornosti. Posledica tega je bila nova oblika turizma, imenovana trajnostni turizem, ki upošteva ekonomske, družbene in okoljske vplive s poudarkom na zmanjšanju vpliva turizma na okolje, novih okoljskih vsebinah turističnih storitev ter ozaveščanju odjemalcev o pomenu trajnostne filozofije. Pojavil se je trajnostno orientiranega turist, kot nekdo, ki je ponotranjil pomen varovanja okolja za naslednje rodove, bil pripravljen spremeniti lastne vzorce obnašanja ter se začel vesti kot družbeno in okoljsko odgovoren odjemalec. To so povodi za uvedbo novega modela trajnostnega marketinga v gospodarstvo, ki trdi, da je dosedanja usmeritev, ki je zagovarjala gospodarsko rast in povečanje proizvodnje za vsako ceno kot zadostno za zagotavljanje blaginje brez upoštevanja ostalih okoljskih ter družbenih tveganj, nevzdržna in netrajna. Ta nova usmerjenost v proizvodne in storitvene procese vnaša okoljske omejitve z upoštevanjem števila prebivalstva, njihovih življenjskih navad, nivoja proizvodnje, rabe energije ter surovin, potrošnje in odpadkov. Tudi mi smo si zadali nalogo, vezano na trajnostni razvoj, na primeru tržne segmentacije trajnostno orientiranega turista pri trajnostni turistični ponudbi, ki je še kako pomembna za tržnike v turistični dejavnosti. Naša vprašanja se glasijo: Ali je okoljska zavest že prisotna med prebivalci Republike Slovenije? Se je že oblikoval segment trajnostno orientiranih turistov? Kakšne so njegove značilnosti? Katera demografska merila vplivajo na njegovo nakupno vedenje? In nenazadnje, katera orodja marketinškega komuniciranja so zanj učinkovita? Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost trajnostno orientiranega turista v slovenski družbi, ki je okoljsko zaveden, pa vendar se še kažejo določena odstopanja pri njegovih nakupnih navadah. Demografska merila, kot so starost, izobrazba, življenjski cikel družine in dohodek vplivajo na odnos potencialnih odjemalcev do trajnostnih vsebin. Menimo, da je takšen turist še v fazi oblikovanja in da bomo morali še počakati, da se bo dokončno oblikoval.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostni turizem, trajnostno orientiran odjemalec, trajnostni marketing, segmentacija, demografka merila, psihografska merila
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

199.
ANALIZA IN PRENOVA SKLADIŠČNIH PROCESOV V PODJETJU FMC D.O.O.
Borut Gradišar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili prenovo in optimizacijo skladiščnih procesov v podjetju FMC d.o.o. V prvem delu diplomske naloge smo na kratko povzeli teoretične osnove prenove poslovnih procesov in v nekaj stavkih predstavili podjetje FMC. Nadaljevali smo z natančnim opisom trenutnih skladiščnih procesov, ki smo jih tudi grafično prikazali. Izbrali smo najbolj problematične skladiščne procese, jih kritično analizirali, predstavili dobre in slabe lastnosti teh procesov in jih skušali čim bolje prilagoditi zahtevam dela. Poudarili smo najbolj pereče probleme in napake ter ugotovili vzroke za nastanek teh napak. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili predloge za izboljšave in optimizacijo procesov v skladišču podjetja FMC, s katerimi podjetju zagotavljamo konkurenčno prednost na trgu. Optimizirane in prenovljene procese smo zapisali v obliki blokovnih diagramov in v obliki navodil za delo, ki so v veliko pomoč pri uvajanju novih kadrov. V zaključku smo definirali merila uspešnega izvajanja skladiščnih procesov, s katerimi lahko merimo učinkovitost prenovljenih procesov in spremljamo uspešnost prenove skladiščnih procesov. Na koncu smo analizirali in predstavili pozitivne učinke prenove in reorganizacije skladiščnih procesov ter možnost nadaljnjega razvoja skladiščnega procesa v podjetju FMC.
Ključne besede: Skladiščni proces, Skladišče, Poslovni proces, Merila uspešnosti, Prenova, Optimizacija, Učinkovitost, Organizacija, Informacijski sistem
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 411; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

200.
Zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti tofuja med proizvodnjo in pri skladiščenju
Maja Vezonik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Ključne besede: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 433; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici