| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 206
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriteriji za imenovanje psiholoških izvedencev v Evropski uniji : magistrsko delo
Nika Lederer Ilić, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnost sodnih izvedencev vključuje izdelavo strokovnih mnenj in izvidov na zahtevo sodišča v sodnem postopku, na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku oz. če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje. Sodno izvedenstvo opravlja sodni izvedenec. Zaradi velikega števila primerov, ki prihajajo pred sodišča, obstaja veliko različnih izvedencev, ki prihajajo na sodišče, da ponudijo svoje izvedensko mnenje. Predstavili smo tri najpomembnejše raziskave na področju psihološkega sodnega izvedenstva. Te raziskave so potrdile, da so sodni izvedenci na splošno precej zadovoljni s sodno psihiatričnimi izvedenci ter da je izvedenec nekdo, ki ima specialistično znanje in ne le dolgoletne izkušnje po pridobitvi kvalifikacije. Opravili smo raziskavo, kjer smo primerjali kriterije za imenovanje sodnih izvedencev v različnih državah članicah Evropske unije. Podatke smo pridobili na spletni strani European Justice, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2020. Vzorec je zajemal podatke o sodnih izvedencih iz 18 držav članic Evropske unije, in sicer iz Češke, Nemčije, Hrvaške, Cipra, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Švedske, Danske, Estonije, Grčije, Francije, Luksemburga, Malte, Avstrije, Portugalske in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo države različno strogo in podrobno opredeljene kriterije, vendar pa prihaja v nekaterih državah do enakosti oz. podobnosti. Najbolj podrobno opisane kriterije ima Češka, najmanj pa Malta in Poljska. Sami smo kriterije ločili glede na skupne točke, ki se pojavljajo v večini držav. Tako smo dobili sedem kriterijev za analizo, in sicer državljanstvo, izobrazba, kvalifikacije, pravna sposobnost, kaznovanost, prijava in pa drugi možni kriteriji, ki so lahko posebnost posamezne države. Ugotovili smo, da sta za delo psihološkega sodnega izvedenca najpogosteje navedena izobrazba in kvalifikacije, kamor sodijo tudi delovne izkušnje.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihološki izvedenci, merila, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 478; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (879,91 KB)

2.
Analiza in primerjava programskih ogrodij za razvoj hibridnih mobilnih aplikacij : magistrsko delo
Andrej Ostrožnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Izbira pravega ogrodja za razvoj mobilnih aplikacij je pomemben korak pred začetkom razvoja. Da lahko izberemo pravo ogrodje, potrebujemo razloge ali merila, zakaj izbrati eno ogrodje pred drugim. V magistrskem delu smo poiskali te razloge in podali primer ocenjevanja ogrodij. S sistematičnim pregledom literature smo poiskali merila, ki pripomorejo k odločitvi. Z rezultati ankete smo pridobili podatke o pomembnosti teh meril in potrdili pravilno izbiro le-teh. Na temelju vseh podatkov smo na koncu podali primer ocenitvenega modela ogrodij, ki je enostavno prilagodljiv in s pomočjo katerega se razvijalci lažje odločijo, katero ogrodje izbrati.
Ključne besede: mobilne aplikacije, ogrodja, hibridni razvoj, merila
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 672; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Zagotavljanje in naročanje zasebne varnosti v Republiki Sloveniji : priročnik za naročnike in ponudnike storitev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji
Miha Dvojmoč, Miloš Beković, Gorazd Mandelj, Andrej Sotlar, Milan Vačovnik, Anja Babnik, Boštjan Ban, Eva Blatnik, Tina Dernovšek, Nika Gaberšek, Daniela Hozjan, Mitja Prešljić, 2019, strokovna monografija

Opis: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Ključne besede: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Objavljeno v DKUM: 24.02.2020; Ogledov: 1257; Prenosov: 142
URL Povezava na datoteko

4.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Ključne besede: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 1522; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetij
Dejan Romih, 2011, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 646; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (66,87 KB)

6.
Primerjava efqm modela v ups slovenija in ups španija
Tanja Karlovčec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu se obravnava predstavitev obravnavanega podjetja UPS na podlagi katerega je bila tudi izvedena analiza Modela odličnosti EFQM za UPS Slovenija in UPS Španija. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo pridobili podatek, da se v podjetju UPS, velja za Španijo in Slovenijo uporablja dvosmerna komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi in vodstvom. Zaposleni se strinjajo, da so dobro obveščeni in da se njihova mnenja upoštevajo. Podjetje se trudi napredovati v odnosih, saj so le ti pomembni za uspešno poslovanje. Vodstvo podjetja UPS zaposlene v Sloveniji in Španiji spodbujajo k daljnosežnemu gledanju in k stalnemu inoviranju in izboljševanju, ki dodajata vrednost. Iz devetih načel, na katerih je temeljila naša raziskava smo razvili nadaljnjo raziskavo, katere smo se lotili zaradi zanimanja poslovne odličnosti v enakem podjetju v različnih državah.
Ključne besede: EFQM model odličnosti, merila modela, uporaba modela, Španija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1327; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

7.
Zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti tofuja med proizvodnjo in pri skladiščenju
Maja Vezonik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Ključne besede: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1007; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
ANALIZA IN PRENOVA SKLADIŠČNIH PROCESOV V PODJETJU FMC D.O.O.
Borut Gradišar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili prenovo in optimizacijo skladiščnih procesov v podjetju FMC d.o.o. V prvem delu diplomske naloge smo na kratko povzeli teoretične osnove prenove poslovnih procesov in v nekaj stavkih predstavili podjetje FMC. Nadaljevali smo z natančnim opisom trenutnih skladiščnih procesov, ki smo jih tudi grafično prikazali. Izbrali smo najbolj problematične skladiščne procese, jih kritično analizirali, predstavili dobre in slabe lastnosti teh procesov in jih skušali čim bolje prilagoditi zahtevam dela. Poudarili smo najbolj pereče probleme in napake ter ugotovili vzroke za nastanek teh napak. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili predloge za izboljšave in optimizacijo procesov v skladišču podjetja FMC, s katerimi podjetju zagotavljamo konkurenčno prednost na trgu. Optimizirane in prenovljene procese smo zapisali v obliki blokovnih diagramov in v obliki navodil za delo, ki so v veliko pomoč pri uvajanju novih kadrov. V zaključku smo definirali merila uspešnega izvajanja skladiščnih procesov, s katerimi lahko merimo učinkovitost prenovljenih procesov in spremljamo uspešnost prenove skladiščnih procesov. Na koncu smo analizirali in predstavili pozitivne učinke prenove in reorganizacije skladiščnih procesov ter možnost nadaljnjega razvoja skladiščnega procesa v podjetju FMC.
Ključne besede: Skladiščni proces, Skladišče, Poslovni proces, Merila uspešnosti, Prenova, Optimizacija, Učinkovitost, Organizacija, Informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

9.
Model vplivnih dejavnikov, ključnih za uspešno poslovanje malih hotelov v Sloveniji
Saša Zupan Korže, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo se osredotočili na raziskovanje podjetništva v malih slovenskih hotelih, ki predstavljajo sestavni del gostinskega podjetništva. Po prelomu tisočletja so mali hoteli postali opazen segment trga turističnih nastanitev v Sloveniji. Po hitri rasti pa je nastop gospodarske recesije v 2009 pokazal, da vstop v hotelsko podjetništvo ni preprosta in varna pot do zaslužka in lagodnega življenja. Preveč optimistične poslovne odločitve iz let rasti so se ob pomanjkanju kompetenc hotelskih podjetnikov odrazile v poslovnih težavah in celo v prenehanju poslovanja nekaterih malih podjetniških hotelov. V nalogi raziskujemo, zakaj so nekateri mali podjetniški hoteli bolj uspešni od drugih. Ugotavljamo dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultate raziskave strnemo v model ključnih dejavnikov. V teoretičnem delu raziskave smo povezali obstoječe ugotovitve o gostinskem podjetništvu s posebnostmi hotelske dejavnosti. Analizirali smo dejavnike, ki v največji meri vplivajo na poslovno uspešnost malih hotelov, in ugotavljali, kako jih lahko merimo. Posebej smo se osredotočili na kompetence hotelskega podjetnika. Oblikovali smo shemo kompetenc in jo vključili v celovit teoretični model dejavnikov za uspešno poslovanje malih podjetniških hotelov. Veljavnost modela smo preverjali v empirični raziskavi. V raziskovalni vzorec smo vključili 62 malih podjetniških hotelov in enako število hotelskih podjetnikov. Podatke smo pridobili v pol strukturiranih intervjuji pri 50 hotelskih podjetnikih, 12 vodjih malih podjetniških hotelov, petih znanstvenikih in dveh hotelskih strokovnjakih. Anketirali smo 44 hotelskih podjetnikov ter 256 hotelskih gostov. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi in kvalitativnimi metodami ter testirali naše hipoteze o vplivu stopnje razvitosti kompetenc hotelskih podjetnikov na ekonomsko uspešnost malih podjetniških hotelov. V empirični raziskavi smo ugotovili, da se slovenski hotelski podjetniki za vstop v hotelsko podjetništvo, podobno kot njihovi kolegi v tujini, odločajo zaradi želje postati hotelir v kombinaciji z zmernim zaslužkom; torej zaradi poslovne priložnosti in ne zaradi potrebe. Za razliko od kolegov v tujini se je večina slovenskih hotelskih podjetnikov lotila hotelskega podjema s predhodnimi strokovnimi in podjetniškimi izkušnjami obenem, ali vsaj s podjetniškimi. Tretjina slovenskih hotelskih podjetnikov se ne osredotoča izključno na hotelski posel, še manj pa na dogajanja v dnevnem življenju njihovega hotela. V malem podjetniškem hotelu iščejo predvsem sinergijo s svojimi drugimi poslovnimi dejavnostmi (gradbeništvom, nepremičninami ipd.). To se odraža v slabši ekonomski uspešnosti njihovih hotelov glede na tiste, v katerih so podjetniki vsak dan prisotni v hotelu, so strokovno kompetentni, in sodelujejo pri hotelskih delih kot tudi pri dnevnih stikih z gosti Ugotovili smo, da so za uspešno poslovanje malih hotelov ključne kompetence hotelskih podjetnikov na treh različnih področjih: kot kreatorja oziroma ustanovitelja hotela, kot poslovodje, managerja, in kot izvajalca hotelskih storitev. V fazi ustanovitve in zagona hotela se postavijo temelji za kasnejšo poslovno uspešnost hotela, zato pomanjkanja kompetenc v tej fazi ni mogoče v celoti nadomestiti z dobrim poslovodenjem v času obratovanja in/ali s kompetentnim operativnim hotelskim delom. Kljub temu pa tudi kompetentnost hotelskega podjetnika na teh dveh področjih pomembno vpliva na poslovno uspešnost njihovih malih hotelov. V malih podjetniških hotelih so namreč hotelske storitve v mnogo večji meri kot v velikih hotelih povezane s konceptom gostoljubnosti in z osebnimi stiki z gosti, in to ne le hotelskega osebja, temveč predvsem lastnika. Osebno managiranje in sodelovanje hotelskega podjetnika pri vsakodnevnem hotelskem delu ni samo posledica majhnosti in vitke organizacijske strukture hotela, temveč je vgrajeno tudi v samo bistvo tržnega pozicioniranja in poslovne filozofije malega hotela.
Ključne besede: mali podjetniški hoteli, dejavniki uspeha, merila uspešnosti, model kompetenc
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2668; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

10.
SEGMENTIRANJE KOT PODLAGA ZA MARKETINŠKE AKTIVNOSTI V TRAJNOSTNEM TURIZMU
Sintija Križnič, 2016, magistrsko delo

Opis: Biti član sodobne družbe predstavlja izziv tako odjemalcu kot ponudniku, pa tudi vsakemu posamezniku kot prebivalcu planeta Zemlja. Zaradi neodgovornega ravnanja človeka do narave se družba sooča z neprijetnimi posledicami, ki so vidne tudi pri stanju v gospodarstvu. Kot odgovor na okoljsko problematiko se je začela spreminjati paradigma družbenega, ekonomskega in okoljskega sistema. Nove usmeritve so se usmerile v trajnostni razvoj, ki kot edini zdržen sistem predstavlja preživetje na dolgi rok. Tudi turistična dejavnost, je kot ena izmed večjih in hitro rastočih svetovnih industrij, začela delovati po sistemu okoljskega menedžmenta ter družbene odgovornosti. Posledica tega je bila nova oblika turizma, imenovana trajnostni turizem, ki upošteva ekonomske, družbene in okoljske vplive s poudarkom na zmanjšanju vpliva turizma na okolje, novih okoljskih vsebinah turističnih storitev ter ozaveščanju odjemalcev o pomenu trajnostne filozofije. Pojavil se je trajnostno orientiranega turist, kot nekdo, ki je ponotranjil pomen varovanja okolja za naslednje rodove, bil pripravljen spremeniti lastne vzorce obnašanja ter se začel vesti kot družbeno in okoljsko odgovoren odjemalec. To so povodi za uvedbo novega modela trajnostnega marketinga v gospodarstvo, ki trdi, da je dosedanja usmeritev, ki je zagovarjala gospodarsko rast in povečanje proizvodnje za vsako ceno kot zadostno za zagotavljanje blaginje brez upoštevanja ostalih okoljskih ter družbenih tveganj, nevzdržna in netrajna. Ta nova usmerjenost v proizvodne in storitvene procese vnaša okoljske omejitve z upoštevanjem števila prebivalstva, njihovih življenjskih navad, nivoja proizvodnje, rabe energije ter surovin, potrošnje in odpadkov. Tudi mi smo si zadali nalogo, vezano na trajnostni razvoj, na primeru tržne segmentacije trajnostno orientiranega turista pri trajnostni turistični ponudbi, ki je še kako pomembna za tržnike v turistični dejavnosti. Naša vprašanja se glasijo: Ali je okoljska zavest že prisotna med prebivalci Republike Slovenije? Se je že oblikoval segment trajnostno orientiranih turistov? Kakšne so njegove značilnosti? Katera demografska merila vplivajo na njegovo nakupno vedenje? In nenazadnje, katera orodja marketinškega komuniciranja so zanj učinkovita? Rezultati raziskave potrjujejo prisotnost trajnostno orientiranega turista v slovenski družbi, ki je okoljsko zaveden, pa vendar se še kažejo določena odstopanja pri njegovih nakupnih navadah. Demografska merila, kot so starost, izobrazba, življenjski cikel družine in dohodek vplivajo na odnos potencialnih odjemalcev do trajnostnih vsebin. Menimo, da je takšen turist še v fazi oblikovanja in da bomo morali še počakati, da se bo dokončno oblikoval.
Ključne besede: trajnostni razvoj, trajnostni turizem, trajnostno orientiran odjemalec, trajnostni marketing, segmentacija, demografka merila, psihografska merila
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici