Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je analizirana davčna ureditev plačila za poslovno uspešnost. Gre za fakultativni del plače, ki ga določa 126. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Za davčno obravnavo ter za razumevanje plačila za poslovno uspešnost je tako relevanten tudi delovnopravni vidik. Raziskani so najpogostejši ekonomski kazalniki, ki so uporabljivi za vzpostavitev kriterijev in meril za presojo poslovne uspešnosti. Ker so kriteriji in merila za poslovno uspešnost prepuščeni pogodbenim strankam je zato še toliko bolj pomembno, da je v magistrskem delu analizirano, kaj poslovna uspešnost kot pojem sploh predstavlja. V ta namen so tudi kratko raziskane uveljavljene pravne razlage s pomočjo katerih se ugotavlja pravi pravni pomen relevantnih pravnih norm za obravnavano davčno področje magistrskega dela. V kolikor iz kriterijev in meril ne bo razvidno, da so usmerjeni v dosego poslovne uspešnosti, se tudi davčnopravno takšnega izplačila ne bo moglo davčno ugodneje obravnavati v skladu z 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Skladno s tem so analizirane spremembe davčno ugodnejše obravnave poslovne uspešnosti od njene vključitve v ZDoh-2 dalje. Zakonodajna sprememba področnega davčnega predpisa, ki se nanaša na drugačno obravnavo navedenega izplačila je bila uvedena z ZDoh-2R. Ugodnejša davčna obravnava plačila za poslovno uspešnost se je tako pričela uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017. Magistrsko delo se osredotoča na plačilo za poslovno uspešnost, ki z davčnega vidika sodi med dohodke iz zaposlitve. Tako so analizirani dohodki iz zaposlitve in podrobneje predvsem dohodki iz delovnega razmerja v smislu njihove davčne obravnave. Poslovna uspešnost kot dohodek iz delovnega razmerja se pod določenimi pogoji ne vključuje v davčno osnovo za odmero dohodnine. Analiziran je tudi obračun akontacije dohodnine v zvezi s tem, ter osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost. Plačilo za poslovno uspešnost se tako poroča Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na REK-O obrazcih, ki bodo prav tako analizirani. Pri določitvi kriterijev in meril pa je potrebno upoštevati tudi prepoved diskriminacije, kar bo prav tako raziskano v magistrskem delu
Ključne besede: poslovna uspešnost, pravne razlage, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja, kriteriji in merila, delavec, davčna osnova, dohodnina, prispevki za socialno varnost, akontacija dohodnine, REK-O obrazci
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Dejavnost sodnih izvedencev vključuje izdelavo strokovnih mnenj in izvidov na zahtevo sodišča v sodnem postopku, na zahtevo upravnega organa v upravnem postopku oz. če drug zakon ali uredba določa njihovo delovanje. Sodno izvedenstvo opravlja sodni izvedenec. Zaradi velikega števila primerov, ki prihajajo pred sodišča, obstaja veliko različnih izvedencev, ki prihajajo na sodišče, da ponudijo svoje izvedensko mnenje. Predstavili smo tri najpomembnejše raziskave na področju psihološkega sodnega izvedenstva. Te raziskave so potrdile, da so sodni izvedenci na splošno precej zadovoljni s sodno psihiatričnimi izvedenci ter da je izvedenec nekdo, ki ima specialistično znanje in ne le dolgoletne izkušnje po pridobitvi kvalifikacije. Opravili smo raziskavo, kjer smo primerjali kriterije za imenovanje sodnih izvedencev v različnih državah članicah Evropske unije. Podatke smo pridobili na spletni strani European Justice, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2020. Vzorec je zajemal podatke o sodnih izvedencih iz 18 držav članic Evropske unije, in sicer iz Češke, Nemčije, Hrvaške, Cipra, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Švedske, Danske, Estonije, Grčije, Francije, Luksemburga, Malte, Avstrije, Portugalske in Slovenije. Ugotovili smo, da imajo države različno strogo in podrobno opredeljene kriterije, vendar pa prihaja v nekaterih državah do enakosti oz. podobnosti. Najbolj podrobno opisane kriterije ima Češka, najmanj pa Malta in Poljska. Sami smo kriterije ločili glede na skupne točke, ki se pojavljajo v večini držav. Tako smo dobili sedem kriterijev za analizo, in sicer državljanstvo, izobrazba, kvalifikacije, pravna sposobnost, kaznovanost, prijava in pa drugi možni kriteriji, ki so lahko posebnost posamezne države. Ugotovili smo, da sta za delo psihološkega sodnega izvedenca najpogosteje navedena izobrazba in kvalifikacije, kamor sodijo tudi delovne izkušnje.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihološki izvedenci, merila, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 739; Prenosov: 72
Celotno besedilo (879,91 KB)

Opis: Smernice v obliki priročnika vključujejo znanja s širšega področja zagotavljanja varnosti, kot so zasebno varovanje, korporativna varnost in pravo javnega naročanja. Publikacija naročnike usmerja k lažjemu in pravilnejšemu izboru ponudnika zasebnovarnostnih storitev, temelji pa na analizi urejenosti področja zasebnega varovanja v kar 32 evropskih državah, na analizi značilnosti delovanja zasebnega varovanja v Sloveniji in na analizi javnega naročanja v Sloveniji. Med drugim priročnik še posebej opozarja na pomen kakovosti zasebnovarnostnih storitev, meril za izbiro ponudnika in primernega razmerja med kakovostjo ter ceno ponujenih storitev na trgu. Vključena so možna merila za naročanje oziroma izbor storitev zasebnega varovanja za različne sektorje (trgovino, javno upravo, industrijo, finančni sektor in fizične osebe – varovanje hiše), ki so pripravljeni specifično za slovenske razmere in so presek teoretičnega razmišljanja ter predlogov in izkušenj strokovnjakov iz gospodarske dejavnosti, na katero se nanašajo.
Ključne besede: zasebna varnost, javno naročanje, naročniki, ponudniki, merila naročanja
Objavljeno v DKUM: 24.02.2020; Ogledov: 1909; Prenosov: 172
Povezava na datoteko

Ključne besede: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 884; Prenosov: 77
Celotno besedilo (66,87 KB)

Opis: S širjenjem znanja o zdravem prehranjevanju in uživanju manjših količin mesa, se soja kot prehranska popestritev jedilnikov vse bolj pogosto pojavlja v svetu in pri nas. V magistrski nalogi smo se osredotočili na sojin sir – tofu. V ta namen so se v obratu za proizvodnjo tofuja mikrobiološko testirale higienske razmere na površinah, v zraku, vodi in tofuju tekom proizvodnje. Ker je tofu zaradi sestave hitro kvarljiv produkt, se je ugotavljal tudi pojav kvarljivcev pri shranjevanju tofuja pri sobni temperaturi. Pri spremljanju rasti bakterij se je opazilo, da se prvih nekaj dni viša število domnevnih enterobakterij, nato pa le-to začne upadati in se viša rast mlečno-kislinskih bakterij iz rodu Lactobacillus spp. Pri mikrobiološkem testiranju tofuja tekom proizvodnje je bilo pri določenih vzorcih opaziti previsoko število domnevnih enterobakterij in aerobnih mezofilnih bakterij, vendar bi za dokončno mnenje morali biti opravljeni še drugi potrditveni testi. Higienske razmere na površinah, v zraku in v vodi pa so načeloma bile, razen nekaj izjem, ustrezne.
Ključne besede: soja, tofu, kvarljivci, mikrobiološka merila
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,13 MB)