| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIMERJAVA KONSTRUKCIJSKIH SISTEMOV ZA KONSTRUIRANJE TEMELJNEGA KROJA ŽENSKE OBLEKE
Suzana Gregorčič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podana primerjava temeljnih krojev in videza ženskih oblek narejenih po merah testne osebe nemškega, italijanskega, angleškega in ameriškega konstrukcijskega sistema z nemškim konstrukcijskim sistemom imenovanim System M. Müller & Sohn. Primerjava je predstavljena s pomočjo nemodeliranih temeljnih krojev ženske obleke po posameznem konstrukcijskem sistemu in fotografijami, dobljenimi z izdelavo nemodeliranih ženskih oblek po merah testne osebe posameznega konstrukcijskega sistema. Podani so načini merjenja telesnih mer, izračuni proporcionalnih mer, tabele mer, označevanje velikostnih številk in konstruiranje temeljnega kroja ženske obleke za posamezni konstrukcijski sistem.
Ključne besede: konstrukcijski sistem, konstrukcija oblačil, ženska obleka, telesne mere
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2684; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (29,35 MB)

4.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2137; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

5.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2077; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (787,35 KB)

6.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2712; Prenosov: 0

7.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Ključne besede: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1480; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (764,16 KB)

8.
KONSTRUKCIJA IN GRADIRANJE ŽENSKE JAKNE TER NJUNA PRIMERJAVA
Barbara Jeromel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena konstrukcija in gradiranje ženske jakne v različnih velikostnih številkah po nemškem konstrukcijskem sistemu System M. Müller & Sohn. V nadaljevanju je podana primerjava in rezultati med konstruiranimi ter med konstruiranimi in gradiranimi ženskimi jaknami.
Ključne besede: konstrukcija oblačil, konstrukcijski sistem, ženska jakna, telesne mere, gradiranje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2628; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

9.
URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666
Renata Čeh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Ključne besede: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2448; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

10.
RAZMERJA MED MERAMI ZA UGOTAVLJANJE PREKOMERNE TELESNE TEŽE OTROK
Sandra Srpak, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost v telesnih merah za ugotavljanje prekomerne telesne teže pri otrocih med devetim in enajstim letom starosti. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic, med njimi 202 otroka stara devet let, 217 deset in 211 enajst let. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Markovci, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Šmarje pri Jelšah. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, mase brez maščevja in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje povezanosti posameznih telesnih mer in mer telesne sestave med seboj, smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravneh tveganja 0,01 in 0,05 (p<0,01, p<0,05). Rezultati kažejo, da so korelacijski koeficienti med telesnimi merami večinoma zelo visoki in statistično značilni. Ne glede na spol in starost skupine, so med seboj najvišje povezane prav spremenljivke antropometričnih mer za ugotavljanje prekomerne telesne teže, torej spremenljivke telesne teže, indeksa telesne mase, obsega pasu in kožne gube tricepsa. Te mere so tudi značilno povezane s telesnim maščevjem, katerega delež smo ugotavljali z metodo bioelektrične impedančne analize. Povprečno je najvišje korelacije z ostalimi merami imel prav indeks telesne mase, ki ga strokovnjaki najpogosteje uporabljajo za odkrivanje prekomerne telesne teže in ga priporočata Ameriški strokovni odbor za preventivo in zdravljenje debelosti v otroštvu in Evropska skupnost za otroško debelost.
Ključne besede: telesne mere, otroci, telesna teža, indeks telesne mase, obseg pasu, kožna guba tricepsa, maščevje, korelacije
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 2360; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (731,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici