| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
UVAJANJE SISTEMA MENTORSTVA KOT NAČINA RAZVOJA ZAPOSLENIH V VZAJEMNI, ZDRAVSTVENI ZAVAROVALNICI, D.V.Z.
Nataša Bricelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Podjetje, ki se zaveda pomena kadrov, uporablja različne metode za njihov razvoj in povečanje učinkovitosti. Mentorstvo je ena izmed metod, ki pripomorejo pri hitrejšemu uvajanju novo zaposlenih, hkrati pa nudi pomoč tudi ostalim zaposlenim, ki to potrebujejo. V diplomskem delu je najprej predstavljen izvor mentorstva ter definicija pojma kot ga vidijo različni avtorji, v nadaljevanju so na kratko predstavljene veščine, tehnike in kompetence, ki jih potrebuje dober mentor, možne vrste mentorstva, pomembnost komunikacije ter prisotnost coachinga v procesu mentorstva. Pozitivni vplivi uvedbe mentorstva se kažejo na več področjih in imajo koristi tako za podjetje kot udeležence procesa. V diplomskem delu so opisane pridobitve, ki jih podjetje, mentoriranec in ne nazadnje tudi mentor izkusi skozi sodelovanje v procesu. Zadnji del pa je namenjen predstavitvi podjetja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. ter predstavitvi projekta Akademija Vzajemne, v okviru katerega se je osnovala skupina zaposlenih za uvedbo mentorstva v Vzajemni ter načini izbire in izobraževanja zaposlenih za mentorje. Poleg vzpostavitve samega sistema ter procesov, je predstavljeno tudi izvajanje procesov v okviru sistema, ki so opredeljeni v okviru Pravilnika o izvajanju mentorstva. Za zaključek je predstavljena problematika ter možni predlogi za izboljšanje procesov ter sistema mentorstva.
Ključne besede: Razvoj kadrov, mentor, mentoriranec, coaching, proces mentorstva, sistem mentorstva, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Akademija Vzajemne, Pravilnik o izvajanju mentorstva, problematika in predlogi za izboljšanje.
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 2627; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (782,59 KB)

6.
UČITELJSKI NAZIVI IN STROKOVNA RAST UČITELJEV S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU
Maja Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Učiteljski nazivi in strokovna rast učiteljev s poudarkom na naravoslovju« sem skozi teoretično izhodišče opredelila kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge ter proučila učiteljske nazive. Predstavila sem tudi zgodovino učiteljstva, učiteljev profesionalni razvoj in učiteljske nazive. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala kdo učitelje največkrat predlaga za napredovanje v višji naziv, saj menim, da se učitelji za napredovanje v višji naziv pogosto predlagajo sami. Zanimali so me tudi motivi za napredovanje in po katerih področjih učitelji največkrat posegajo, da pridobijo določene točke znotraj tega napredovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji največkrat odločajo za družboslovno področje, manj pa za naravoslovna področja. Analiza odgovorov na vprašanje o možnostih za napredovanje iz naravoslovnega področja, je pokazala, da so možnosti za napredovanje iz naravoslovnega področja zmerne oziroma enake glede na ostala predmetna področja. Ugotavljala sem tudi kako na šolah poteka načrtovanje udeležbe v izobraževalnih programih, saj menim, da učitelji sami izbirajo kdaj in pri katerih predmetnih področjih se bodo izpopolnjevali in tako pridobili določene točke, potrebne za svoje napredovanje. Po opravljeni analizi rezultatov sem med drugimi ugotovila tudi, da je večina učiteljev zadovoljnih s tem, da so nazivi stalni.
Ključne besede: Ključne besede: razredni učitelj, napredovanje, naravoslovje, učiteljski nazivi, mentor
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2105; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Mentorstvo v zdravstveni negi
Nina Bjelan, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Mentorstvo v dejavnosti zdravstvene nege je ključnega pomena za usposabljanje študentov, ki pridejo iz predavalnic v klinično okolje. Mentorstvo je zahtevno delo in pomeni dodatne odgovornosti in obveznosti za medicinske sestre, zato je pomembna dobra organizacija, pripravljenost in vodeno mentorstvo. Namen. V diplomskem delu želimo raziskati in preučiti pomen mentorstva v zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode ter študija domače in tuje literature smo razjasnili pojem mentorstva in opisali vloge ter naloge mentorjev v kliničnem okolju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vzorec raziskave je zajemal 40 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov na oddelkih Klinike za kirurgijo in oddelkih Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Z anketnim vprašalnikom, ki je obsegal 19 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo ugotavljali zadovoljstvo z načinom izvedbe kliničnih vaj med mentorji, potrebe po izobraževanju na področju mentorstva, način priprave na vlogo mentorja ter kako ocenjujejo vlogo mentorja in klinične vaje študentov. Rezultati. Rezultati so pokazali, da se večina mentorjev na mentorstvo pripravlja. Pripravljeni so se tudi izobraževati in izpopolnjevati za izvajanje kakovostnega mentorstva študentom na kliničnem usposabljanju. Ugotovili smo tudi, da je mentorstvo dodatno obremenjujoče delo, za katerega večina porabi 3 in več ur dnevno, zato si želijo razbremenitve drugih obveznosti. Zaključek. Izobraževanje študentov v praksi zdravstvene nege je odgovornost zdravstvene in izobraževalne inštitucije. Zagotovo pa lahko trdimo, da gre velika zasluga prav mentorjem v času kliničnega usposabljanja, njihovi prizadevnosti, motivaciji in strokovnem vodenju, ob katerih študenti Fakultete za zdravstvene vede pridobivajo dragocene izkušnje neposredno v kliničnem okolju.
Ključne besede: mentor, mentorstvo, klinično usposabljanje, študent, zdravstvena nega
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 4349; Prenosov: 1034
.pdf Celotno besedilo (1018,84 KB)

8.
MOTIVACIJSKA VLOGA MENTORJA V MALOPRODAJI P.S. MERKATOR D.D.
Tamara Osredkar, 2011, diplomsko delo

Opis: Temelji vsakega uspešnega podjetja so jasno zastavljena vizija, vrednote in poslovni cilji, ki temeljijo na visoki stopnji vključevanja in sodelovanja zaposlenih. Pogosto slišimo, da so ljudje največje bogastvo podjetja. Posamezniki so pri opravljanju svojega dela različno uspešni. Svoje delo opravljajo zelo uspešno, uspešno ali pa neuspešno. Zato je cilj vodje povečati pojav prvega in zmanjšati pojav zadnjega ter iz vsakega zaposlenega izvabiti tisto, kar je v njem najboljše. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo, kakšni so načini poslovodij, da motivirajo svoje zaposlene, kakšne načine uporabljajo pri svojem delu in na kaj morajo biti pozorni pri svojem mentorstvu. Glede na to, da se prodajalne nahajajo na različnih lokacijah, bomo z anketo dobili zanimive rezultate. Z anketo smo ugotavljali, ali poslovodje opravljajo to delo zaradi svoje izobrazbe, izkušenj. Da opravljajo tako delo, morajo izžarevati nekaj več kot ostali. Poslovodje so ocenili, da radi poslušajo svoje zaposlene in njihove zanimive ideje tudi uporabijo pri svojem delu in načrtovanju. Kadar so poslovodje pri svojem delu še v vlogi mentorja, pa morajo biti še dodatno pozorni na delo v kolektivu, kajti prihajajo mladi, ki imajo drugačne poglede in nazore na vsakdanji tok življenja. Rezultati raziskave so presenetljivi, saj sem z interpretacijo odgovorov v anketi spoznala, da se poslovodje zavedajo pomembnosti in odgovornosti svojega položaja v trgovini. Tudi sama sem se kot poslovodja srečevala s podobnimi problemi, kako svojo ekipo razvedriti in pripraviti na vsak dan, ki je pomemben pri sestavi celotnega mozaika trgovine.
Ključne besede: poslovodja, mentor, motivacija, vodenje, zaposleni
Objavljeno: 05.08.2011; Ogledov: 1398; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (558,76 KB)

9.
PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA MLADIH RAZISKOVALCEV
Silva Bodanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti opredeljuje raziskovalca kot fizično osebo, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. Čeprav zakon pojma mladi raziskovalec ne definira, je v raziskovalni sferi poznan pojem oziroma program »Mladi raziskovalci«. Kot instrument znanstvene politike v Republiki Sloveniji se program »Mladi raziskovalci« izvaja že od leta 1985, ko je tedanja Skupščina RSS odobrila financiranje usposabljanja prvim mladim raziskovalcem. Rezultat programa je vrsta uveljavljenih doktorjev znanosti, ki delujejo doma in po svetu. Gre za program financiranja podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti. Program »Mladi raziskovalci« je izdatno prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih in programskih skupin. Njegov osnovni namen je financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah s ciljem, da se obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Povečanje števila raziskovalcev je predvsem posledica stalnega dotoka ustrezno usposobljenih mladih raziskovalcev na področje raziskav in razvoja. Mladi raziskovalci so tisti podiplomski študentje, ki so z namenom pridobitve znanstvenega naziva 'doktor znanosti' vključeni v raziskovalno delo na raziskovalnih programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih, so v rednem delovnem razmerju za določen čas, sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji se poleg programa »Mladi raziskovalci« izvaja tudi program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«. Zadnja štiri leta ta program izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preko Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. S programom se želi pridobiti kakovostne človeške vire na področjih, kjer slovensko gospodarstvo potrebuje nova znanja za razvoj visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev. Del sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti krije tudi Evropska unija.
Ključne besede: mladi raziskovalec, mladi raziskovalec iz gospodarstva, mentor, podiplomski študij, raziskovalno delo, doktorat znanosti, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, javni uslužbenec
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 1917; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
PRENOVA PROCESA SPREJEMA IN UVAJANJA NOVIH KADROV
Mirjana Trobec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ob prvi zaposlitvi se zaradi negotovosti, srečanja z neznanim in usvajanjem novega človek pogosto počuti zelo majhnega in polnega dvomov v lastno uspešnost. Marsikoga je strah, kako prebroditi prvo krizo z navezovanjem stika s sodelavci. Če pa je poleg novozaposlenih oseba, ki vodi, svetuje in spodbuja, je uvajanje lažje in vsak z veliko manjšim strahom in večjim zaupanjem vase premaguje ovire na novi poti. Mentor je oseba, ki vliva samozavest in znanje ter je nujno potrebna pri opravljanju vsakega dela. Dobra delovna organizacija je tista, ki ji ni vseeno, kako se delavci počutijo na delovnem mestu, tista, ki daje poudarek izboru, sprejemu ter kakovostnemu uvajanju novih kadrov. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen Dom starejših Šentjur, njegovo delovanje in pomoč, ki jo nudi starejšim. Teoretični del vsebuje načrtovanje, pridobivanje, izbiranje in uvajanje novih kadrov. V raziskovalnem delu so prikazani rezultati ankete: kako so delavci zadovoljni s svojim delom, ali jim je bil ob prihodu na delovno mesto dodeljen mentor in ali jim je bil mentor v pomoč pri uvajanju na novo delovno mesto. Navedenih je tudi nekaj predlogov za izboljšanje obstoječega stanja. Delavci, ki so zadovoljni s sprejemom na novo delovno mesto in začnejo delati v pozitivnem vzdušju, lahko doprinesejo veliko več pozitivnega kot delavci, ki niso zadovoljni. Ustrezen sprejem in uvajanje novih kadrov veliko pomenita tudi vsaki organizaciji, ki se zaveda vloge dobrih in zadovoljnih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izbiranje, sprejem, uvajanje novih delavcev, mentor, dom starejših Šentjur
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1082; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (837,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici