| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VODSTVOM ŠOLE NA ŠTUDIJI PRIMERA
Janja Vogrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, vodstvo šole, ravnatelj, pedagoški vodja, menedžer, sodelovanje, poverjanje, študija primera
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2201; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Manager - vodja - voditeljstvo in družbena odgovornost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mirko Banfić, 2013, diplomsko delo

Opis: V policiji skušamo ugotoviti zakaj se razpoloženje med delavci in sama mikroklima v policiji zadnjih nekaj let slabša. Pri iskanju vzrokov za poslabšanje ne moremo mimo svetovne recesije, ki je močno prizadela in omajala finančni položaj v državi. Kot del javnega sektorja je to občutila tudi policija, ki je že prej bila finančno podhranjena. Vendar ugotavljamo, da to ni edini in poglavitni vzrok le tega. S preučevanjem vzrokov smo prišli do teze, da je za tako stanje odgovoren tudi vodilni kader, ki je prišel v krizo odločanja. V diplomskem delu bomo z analizo pisnih virov predstavili moderen način vodenja organizacije, ki vključuje znanja, prirojene sposobnosti, kritično razmišljanje in vseživljenjsko učenje managerjev, ki bi s takim znanjem in sposobnostmi lahko uspešno vodili organizacijo kot je policija. Predstavili bomo znanstveno raziskavo, ki jo priporoča Evropska Unija, s področja družbene odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odličnosti in mojstrstva ISO 26000. Pri potrditvi raziskovalnega vprašanja bomo uporabili znanstvene raziskave s področja zadovoljstva delavcev policije, ki jih je opravila Fakulteta za upravo in Filozofska fakulteta v letu 2012. in druge pisne vire, ki potrjujejo raziskovalno vprašanje. Z opozarjanjem na razmere in dogajanja v policiji bi hoteli doseči izboljšanje mikroklime v vseh enotah. S tem zagotoviti dobro delavno okolje v organizaciji, ki dela zato, da služi drugim.
Ključne besede: menedžment, menedžer, organizacije, vodenje, družbena odgovornost, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1125; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (608,56 KB)

3.
AVTENTIČNO VODENJE V ORGANIZACIJAH
Saša Podkrajšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Avtentično vodenje v organizaciji bi lahko povezali z življenjskim večnim spoznavanjem sebe in hkrati nikoli dokončanemu učenju. Gre za zelo prvinski način delovanja, ki je zelo preprosto v svojem bistvu a hkrati je potrebno ustrezno v čas umestiti prave ideje. V tem je ključ uspeha posameznika in tudi organizacije. Tovrstni razvoj posameznikov, ki so v vlogi podrejenih delavcev, od vodje zahteva izredne sposobnosti prilagajanja posameznim karakterjem, potrebam, situacijam,… Istočasno pa se od njih pričakuje tudi nadpovprečna senzibilnost zaznavanja, ki se nikoli ne konča zaradi česar je vodstvena vloga v učeči se organizaciji izredno aktivna funkcija, ki zahteva nadpovprečno energijo in izreden karakter. Glavna naloga avtentičnega vodja je uravnovesiti vse nabrane izkušnje in znanja z vedno svežimi novostmi in zastavljenimi cilji podjetja. Za vodenje v pričakovanih okvirih je nujno potrebno vpliv na sodelavce, ki pa pri avtentičnem vodenju sloni na čim večji predanosti in zaupanju do nadrejene osebe. Gre za integriteto, ki je v fazi vodenja pridobljena s pomočjo vrednot, ki jih posameznik ima. Vsi zaposleni v tovrstni organizaciji težijo k uspehu celotne organizacije. V njih je vzbujena želja po maksimiranju svojega prispevka k skupnemu rezultatu ter težnja po nenehnem izobraževanju in širjenju znanja. Njihovi uspehi so vidni, opazni, zanje pa so tudi primerno nagrajeni. Dandanes praktično na trgu ne moremo več zaslediti statičnosti oz. okolja ali sfere, ki se ne bi nenehno spreminjala. Zato je zelo pomembno, da se je organizacija temu nenehno vrtečemu kolesju sposobna prilagajati v največji možni meri. Brez sence dvoma lahko zapišemo, da je zelo močna komparativna vrednost vsakega podjetja v njegovi sposobnosti hitrejšega sistematičnega učenja, kot so ga sposobni njegovi konkurenti. Vedno bolj se uveljavlja križišče različnih oblik vodenj, ki se jih bomo v magistrski nalogi dotaknili. Poudarek pa bo na avtentičnem vodenju. Obstaja namreč veliko problemov in vprašanj, ki se jih bodo v podjetjih v prihodnosti morali začeti lotevati ter jih rešiti, saj imajo le-ti velik vpliv na raziskave v podjetju, najprej pa morajo seveda ugotoviti, kako se kažejo v praksi. Vodenje je sestavni del upravljanja organizacije za dosego vseh ciljev. Vsi vemo, da dandanes podjetja potrebujejo dobrega in sposobnega vodja, če želijo biti uspešni in tako dosegati zastavljene cilje. Različna podjetja, ki se uvrščajo v različne branže imajo med seboj ne vedno enak pristop do vodenja in razvoja potencialov svojih zaposlenih. V sled tega nas je zanimalo kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji, pa tudi ali so zaposleni sploh sposobni izraziti potrebe po avtentičnem vodenju oz. elementih, ki so sestavni del le tega. Magistrska naloga zavzema dva dela, in sicer teoretični del, ki temelji na avtentičnem vodenju in empirični del, kjer je bilo anketiranih pet podjetij iz Štajerske. Vse ankete so bile izvedene anonimno, v želji po pridobitvi čim bolj realne slike o stanju v gospodarstvu. Prav tako zajemajo vprašanja na več področjih, ki omogočajo pokrivanje vseh temeljev avtentičnega vodenja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: avtentično vodenje, avtentičen, vodja, menedžer, čustvena inteligenca, cilji, strategije, zadovoljstvo, uspešnost, slogi, kriteriji, organizacija.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1740; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

4.
MENEDŽMENT V ŠPORTNIH KLUBIH
Aljaž Hrovatič, 2014, diplomsko delo

Opis: Šport ni več samo šport, ampak iz leta v leto prehaja v močnejšo, samostojno vejo industrije. Za tovrstni »posel« je potreben učinkovit in sistematičen menedžment, ki načrtuje in nadzoruje celoten proces delovanja neke organizacije ali v našem primeru športnega kluba. Menedžment v športnih klubih v začetkih profesionalizacije nogometa ni predstavljal toliko nepogrešljivega dela organizacije, danes pa je bistveno organiziranje, načrtovanje, nadzorovanje in usmerjanje vseh procesov, ki jih izvedemo znotraj športnega kluba. Bistveno je, kako mi upravljamo z viri in sredstvi, s katerimi v nekem obdobju razpolagamo. Na žalost v profesionalnih športih ni več pomembno le, kaj znaš, ampak je zelo pomemben faktor proračun organizacije, s katero lahko le-ta upravlja. Kapital je vedno bolj pomemben zaradi nakupov novih, kakovostnejših sredstev za doseganje ciljev, ki so v primeru naših nadaljnjih analiz profesionalni, poklicni nogometni igralci. Bistvo analiz našega diplomskega dela je predpostavka, da je za uspeh v športnih organizacijah potreben učinkovit menedžment in zadosten kapital.
Ključne besede: Menedžment, menedžer, šport, nogometni klub, organizacija, cilji.
Objavljeno: 28.10.2014; Ogledov: 822; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (535,92 KB)

5.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doktorska disertacija

Opis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Ključne besede: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

6.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

7.
OBLIKOVANJE PRISTOPA ZA SAMOOCENO STILA VODENJA
Andraž Šušteršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Delo vodje je na eni strani opredeljeno s sposobnostmi, veščinami in osebnimi lastnostmi, ki jih mora vodja obvladovati, ter na drugi strani s stilom vodenja, ki ga vodja uporablja pri izvajanju delovnih nalog in pri delu z ljudmi. Vse to opravlja v najrazličnejših situacijah, ko mora poskrbeti za učinkovit delovni proces, saj nosi odgovornost za doseganje ciljev, ki so postavljeni pred organizacijo. V diplomskem delu predstavljamo nekaj izbranih stilov vodenja, na osnovi katerih smo oblikovali vprašalnike (z uporabo Microsoft Excel programa), s katerimi je bila posameznemu vodji omogočena samoocenitev njegovega načina vodenja. V empiričnem delu naloge smo anketirali dve vodji; enega vodjo z veliko delovnimi izkušnjami in enega vodjo, ki je z vodenjem komaj začel. Z obdelavo dobljenih rezultatov smo nato primerjali njuna načina vodenja. Rezultate, pridobljene na podlagi teoretično zastavljenih vprašalnikov, smo v nadaljevanju primerjali tudi s tistimi, ki so rezultat njunega intuitivnega zaznavanja stila vodenja. Pridobili smo jih iz za ta namen posebej oblikovanega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da oblikovano orodje omogoča posameznemu vodji samoocenitev njegovega stila vodenja in okvirno nakaže slabosti, pomanjkljivosti ter dobre strani njegovega vodstvenega delovanja. Pomembno vlogo pri tem odigrajo tudi delovne izkušnje.
Ključne besede: vodenje, vodja, menedžer, stil vodenja
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici