| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sanja Kelbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Centralna čistilna Novo mesto, s tehnologijo konvencionalnega čiščenja, že dolgo ni več zagotavljala dovolj učinkovito čiščenje, zato so med leti 2011 in 2013 zgradili sodobno z membranskim bioreaktorjem (MBR). Z ultrafiltracijskimi membranami so se iz odpadne vode odstranili tudi virusi in bakterije, kar je zelo pomembno za izpust vode v reko Krko, saj se v njej kopajo ljudje. Po čiščenju odpadne vode z MBR je voda mikrobiološko neoporečna in nastane bistveno manj blata kot pri klasični tehnologiji. Spremljali smo učinkovitost čiščenja odpadne vode na stari CČN in novi CČN z MBR. Z analizami odpadne vode na vtoku in iztoku v novi CČN smo določali vrednost parametrov KPK, BPK5, amonijevega dušika, celotnega fosforja, celotnega dušika in neraztopljenih snovi ter ugotavljali, ali so rezultati v skladu z zakonodajo. Rezultati analiz parametrov so pokazali bistveno boljše rezultate pri čiščenju odpadnih voda z MBR, kot pa pri klasični, konvencionalni tehnologiji. Naredili smo tudi primerjavo med vrednostmi parametrov in učinkovitostjo čiščenja odpadne vode v času obratovanja stare in sodobne CČN.
Ključne besede: biološko čiščenje, odpadna voda, membranski bioreaktor, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1438; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

2.
KINETIKA DENITRIFIKACIJE PITNE VODE V MEMBRANSKEM BIOREAKTORJU
Petra Volf, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila določitev parametrov Monodove kinetike z uporabo pilotne naprave, modificiranega membranskega reaktorja Zenon ZW 10. Uporabljali smo pitno vodo iz laboratorija, ki smo ji dodajali nitrate, da smo vzdrževali konstantno koncentracijo nitratov na vtoku. Kot vir ogljika smo uporabljali saharozo, ki smo jo prav tako konstantno dodajali vtoku v razmerju C/N = 3/1. Za določitev konstant Monodove kinetike smo morali zagotoviti konstantne pogoje biološke denitrifikacije. Hkrati s konstantnim dodajanjem nitratov in saharoze, je morala biti v biološki enoti koncentracija raztopljenega kisika v vodi pod 0,5 mg/L, da smo zagotovili anoksične pogoje. Prav tako je morala biti konstantna koncentracija aktivnega blata. Skozi 9 ciklov smo spreminjali samo vtok vhodne raztopine iz začetnih 10 mL/min na 170 mL/min. Med eksperimentom smo merili koncentracijo nitratov in nitritov na vtoku, kemijsko potrebo po kisiku na vtoku (KPK), koncentracijo aktivnega blata (MLSS), temperaturo, pH ter koncentracijo substrata na iztoku. S podatki slednjega smo konstruirali diagram hitrosti razredčevanja v odvisnosti od koncentracije substrata, D = f(cs), ter tako določili konstante Monodove kinetike. Dobljena maksimalna specifična hitrost rasti biomase μmax je 0,3461/h, konstanta nasičenja substrata Ks pa 5,833 mg/L.
Ključne besede: Monodova kinetika, denitrifikacija, membranski bioreaktor, pitna voda
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1694; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
BIORAZGRADLJIVOST POSAMEZNIH KOMPONENT PRALNIH ODPADNIH VOD V BIOREAKTORJU
Brigita Altenbaher, 2012, doktorska disertacija

Opis: Industrijske pralnice so veliki porabniki sveže vode in pralnih sredstev, zaradi česar se čiščenju odpadnih vod namenja veliko pozornosti z ekološkega in ekonomskega vidika. Veljavna zakonodaja in visoki stroški okoljskih dajatev za onesnaženje voda, prisilijo industrijske pralnice k zmanjševanju količine odpadnih voda. V dosedanjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da so odpadne vode iz pralnic zelo onesnažene, zaradi česar so potrebne različne metode čiščenja odpadnih vod, ki pa so precej drage. Zato je nujno potrebno zmanjšati onesnaženje odpadne vode z uporabo okolju prijaznejših pralnih in razkuževalnih sredstev, optimizirati postopke pranja in nato uvesti primerno metodo čiščenja s katero zmanjšamo količino odpadne vode. V okviru doktorske disertacije smo uvedli nov, okolju prijazen kemijsko-termični postopek pranja bolnišničnih tekstilij, ki poteka pri nižji temperaturi pranja. Pri pranju smo uporabili novo, ekološko primernejšo pralno sredstvo ter kombinirano belilno, razkuževalno in nevtralizacijsko sredstvo na osnovi perocetne kisline, vodikovega peroksida in ocetne kisline. Z uporabo takšnega razkuževalnega sredstva smo lahko znižali temperaturo pranja iz 90 °C na 40 °C in tako znižali porabo električne energije. Istočasno smo preskušali tudi dezinfekcijski učinek postopka pranja, ki ga pralnice bolnišničnega perila morajo zagotavljati, kakor tudi negativne učinke postopkov pranja na življenjsko dobo perila. V nadaljevanju raziskve smo optimirali sistem za čiščenje in recikliranje odpadnih voda z uporabo membranskega bioreaktorja (MBR), ki se bo lahko prilagodil različnim vrstam odpadnih vod v pralnicah. Pri različnih obratovalnih pogojih reaktorja smo preučevali biorezgradljivost posameznih komponent v sintetični pralni odpadni vodi. Na podlagi rezultatov smo določili optimalne pogoje delovanja MBR, ki so bili osnova za čiščenje različno obremenjene pralne odpadne vode. Podali smo možnost ponovne uporabe prečiščene vode v postopku pranja (recikliranje), na podlagi katere bi pralnice zmanjšale količino odpadnih voda in porabo sveže vode. Rezultat izvedene študije prikazuje možnost uporabe nizko temperaturnega pranja, pri čemer je higiena samega postopka pranja še vedno zagotavlja, njegova uvedba pa ima tudi pomemben vpliv na okolje, saj se močno zmanjša poraba električne energije. V študiji predlagana uvedba čiščenja in recikliranja prečiščene vode, zniža poraba sveže vode, zaradi česar so materialni stroški pralnice znižani.
Ključne besede: nizko temperaturno pranje, energija, odpadna voda, biorazgradljivost, membranski bioreaktor
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 2472; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 3027; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

5.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z MODIFICIRANIM MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Aleksandra Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila popolna denitrifikacija pitne vode (odstranitev nitratov) ob uporabi pilotne naprave, modificiranega membranskega bioreaktorja Zenon ZW 10. Aktivnemu blatu je bil kot vir ogljika dodan sladkor saharoza v ustreznem razmerju C/N. Pred, med in po obdelavi pitne vode so bili spremljani naslednji fizikalno-kemijski parametri: pH, temperatura, motnost, absorbanca pri 254 nm, koncentracija kisika, prevodnost, kemijska potreba po kisiku (KPK), celotni organski ogljik (TOC), vsebnost nitratnih ionov, vsebnost nitritnih ionov, koncentracija aktivnega blata (MLSS) ter koncentracija hlapnih suspendiranih snovi (MLVSS). Osrednji cilj naloge je bila določitev optimalnih procesnih pogojev obratovanja in ob tem ugotoviti ustreznost uporabe saharoze kot vira ogljika. Na osnovi analiz fizikalno-kemijskih parametrov in analize aktivnega blata so bili za dan sistem določeni ustrezen vtok, obtok, optimalno razmerje C/N, izračunana je bila tudi hitrost denitrifikacije. V šestih ciklih obratovanja (različnih časovnih intervalov) pri različnih pogojih in parametrih obratovanja, ki so se spreminjali glede na dosežene rezultate, so bili doseženi sledeči optimalni pogoji obratovanja: razmerje C/N za saharozo 2,5/1, vtok vode 17 mL/min, obtok 85 mL/min. Specifična hitrost denitrifikacije je v ciklu s temi pogoji v povprečju znašala 0,0226 d-1, učinkovitost odstranjevanja nitrata (učinkovitost denitrifikacije) pa je bila 99,36 %.
Ključne besede: denitrifikacija, membranski bioreaktor (MBR), pitna voda, saharoza
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2460; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2733; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici