| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Cationised fibre-based cellulose multi-layer membranes for sterile and high-flow bacteria retention and inactivation
Vanja Kokol, Monika Kos, Vera Vivod, Nina Gunde-Cimerman, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Low-cost, readily available, or even disposable membranes in water purification or downstream biopharma processes are becoming attractive alternatives to expensive polymeric columns or filters. In this article, the potential of microfiltration membranes prepared from differently orientated viscose fibre slivers, infused with ultrafine quaternised (qCNF) and amino-hydrophobised (aCNF) cellulose nanofibrils, were investigated for capturing and deactivating the bacteria from water during vacuum filtration. The morphology and capturing mechanism of the single- and multi-layer structured membranes were evaluated using microscopic imaging and colloidal particles. They were assessed for antibacterial efficacy and the retention of selected bacterial species (Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Micrococcus luteus), differing in the cell envelope structure, hydrodynamic biovolume (shape and size) and their clustering. The aCNF increased biocidal efficacy significantly when compared to qCNF-integrated membrane, although the latter retained bacteria equally effectively by a thicker multi-layer structured membrane. The retention of bacterial cells occurred through electrostatic and hydrophobic interactions, as well as via interfibrous pore diffusion, depending on their physicochemical properties. For all bacterial strains, the highest retention (up to 100% or log 6 reduction) at >50 L/h∗bar∗m2 flow rate was achieved with a 4-layer gradient-structured membrane containing different aCNF content, thereby matching the performance of industrial polymeric filters used for removing bacteria.
Ključne besede: fibrous membrane, cationised cellulose nanofibrils, amino-hydrophobised cellulose nanofibrils, antibacterial activity, multi-layer structure, flux, bacteria retention
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uravnavanje hidrofilnosti površine poli(akrilatov) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Pleša, 2022, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil pripraviti poli(metakrilaten) material s kopolimerizacijo kombinacije hidrofilnih in hidrofobnih metakrilatov za povečanje hidrofilnost materiala na eni strani in izboljšanje selektivne vezave določenih beljakovinskih molekul na drugi strani. Polimerizirali smo monolite in membrane z različnim razmerjem metakrilatov butil metakrilat, 2-etilheksil metakrilat, lavril metakrilat in zamreževalom etilenglikol dimetakrilatom. Monomer BMA je najbolj hidrofilen LMA pa najmanj, zato smo povečevali delež BMA in zmanjševali delež LMA. Za polimerizacijo smo uporabili termični iniciator AIBN in foto iniciator I819. Ugotovili smo, da prisotnost kisika, uporaba iniciatorja in količina zamreževala vplivajo na potek proste radikalske polimerizacije. Dobljene produkte smo okarakterizirali z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili prisotnost glavnih funkcionalnih skupin v sintetiziranih polimerih. Z adsorpcijo/desorpcijo dušika z uporabo Brunauer-Emmett-Teller metode smo izmerili specifične površine materialov, ki so bile manjše od 0,5 m2/g. Z analizo za določanje stičnega kota pa smo ugotovili, da imajo pripravljeni materiali hidrofilno površino. Meritve stičnega kota so se zaradi spreminjanja molskega razmerja metakrilatov gibale med 57,8 ° in 92,7 °.
Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, metakrilati, monoliti, polimerne membrane, stični kot
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 449; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

4.
Razvoj novih membran in elektrod na osnovi grafena za uporabo v etanolovih gorivnih celicah : zaključno poročilo raziskovalnega projekta
Selestina Gorgieva, Boštjan Genorio, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: elektrode, membrane, etanolove gorivne celice
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Besselove funkcije in Hankelova transformacija
Anja Kikl, 2021, magistrsko delo

Opis: Zanima nas obnašanje Besselovih funkcij v okolici izhodišča in njihova raba v vpeljavi Hankelove integralske transformacije. V magistrskem delu obravnavamo povezavo med Besselovimi funkcijami in Besselovimi diferencialnimi enačbami. Prav tako obravnavamo obnašanje Besselove funkcije v okolici izhodišča. Na podlagi tega jih ločimo na Besselove funkcije prve, druge in tretje vrste. Funkcije tretje vrste obravnavamo kot Hankelove funkcije in opišemo njihovo uporabo v Hankelovi integralski transformaciji. Vse pojme na koncu uporabimo pri reševanju fizikalnih primerov, kot so toplotna prevodnost, elektrostatični problem in nihanje krožne membrane.
Ključne besede: Besselova funkcija, toplotna prevodnost, elektrostatični problem, Hankelova integralska transformacija, Besselova diferencialna enačba, nihanje krožne membrane, integralska transformacija.
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 592; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Uporaba procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tomaž Gabrovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Ključne besede: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2022; Ogledov: 733; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (9,15 MB)

7.
Izzivi in potenciali uporabe procesa osmoze pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda : magistrsko delo
Rebeka Kogelnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tekstilne industrije po vsem svetu letno proizvedejo ogromne količine odpadnih voda. Te pa zaradi svoje onesnaženosti predstavljajo velik okoljski problem. Proces osmoze pa zaradi ekonomičnosti in učinkovitosti v zadnjih letih kaže velik potencial pri obdelavi odpadnih voda. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati obdelave sintetičnih tekstilnih odpadnih voda s procesom osmoze. Tekstilne vode so bile pripravljene po recepturi iz industrijskega tekstilnega obrata v tovarni Galeb d.d. v Omišu, na Hrvaškem. Pri procesu osmoze smo uporabljali biomimetične membrane z vstavljenimi molekulami proteina akvaporina. Zanimalo nas je, kako na proces vpliva spreminjanje različnih parametrov filtracije. Spreminjali smo pH vhodne raztopine, pretok črpalke, koncentracijo barvila, koncentracijo in vrsto gonilne raztopine, volumen raztopin in smer toka. Rezultati kažejo, da je proces osmoze učinkovit pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Na proces bistveno vpliva izbor primerne gonilne sile, zagotoviti pa je potrebno dovolj visoko razliko v osmotskih tlakih med vhodno in gonilno raztopino.
Ključne besede: proces osmoze, tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, biomimetične membrane
Objavljeno v DKUM: 26.05.2021; Ogledov: 934; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (11,52 MB)

8.
Proučevanje metod in postopkov čiščenja keramične membrane po mikrofiltraciji surove sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Žan Brinovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Sirotka je eden od proizvodov pri proizvodnji sira v mlekarski industriji. Sestavine sirotke se obravnavajo kot sestavine z dodano vrednostjo v formulah za dojenčke, hrani in pijači za športno prehrano ter drugih živilskih izdelkih. Sirotka je vir raznovrstnih biološko aktivnih spojin z edinstvenimi funkcionalnimi lastnostmi in omogoča živilski industriji, da razvije funkcionalna živila s potencialnimi zdravstvenimi koristmi. Sirotka je sestavljena iz različnih komponent, kot so proteini, mineralne soli, laktoza, mlečna maščoba, mikroorganizmi in ostale snovi (Barukcic et al., 2014). Za svežo sirotko je značilno, da je zelo dovzetna za kvarjenje zaradi prisotnosti mikroorganizmov, zato je potrebno, da jo hranimo pri ustreznih pogojih. V mlekarski industriji se pogosto uporabljajo postopki mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF), kjer se MF uporablja za odstranitev mikroorganizmov, bakterij in nečistoč, medtem ko se UF uporablja predvsem za koncentriranje sirotke. V zadnjih 10 letih je mlekarska industrija spoznala, da se lahko s postopkom mikrofiltracije iz kisle sirotke ločijo različni mikroorganizme, proteini, kazein, bakterije, maščobe in različne lipide. Z metodo mikrofiltracije prav tako predelamo kislo sirotko, da lahko postane varna za izpust v okolje. Nepredelana kisla sirotka namreč vsebuje veliko nitratov in fosfatov, ki povzročajo evtrofikacijo naravne vode, kar pa pomeni odmiranje naravnih organizmov in poseganje v naravno kroženje snovi. Pri postopku mikrofiltracije, se na keramičnih membranah ustvari biološki film mikroorganizmov. Glavni problem postane močno mašenje keramične membrane zaradi tega filma, ki onemogoča nadaljnjo filtracijo. Pojavi se potreba po vzpostavitvi najbolj učinkovitega načina oz. postopka čiščenja membrane s primernimi čistili.
Ključne besede: Sirotka, kisla sirotka, mikrofiltracija, keramična membrana, ultrafiltracija, postopek čiščenja membrane, ultrasil, filtracija, koncentrirana sirotka, diafiltracija
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 1110; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa : magistrsko delo
Tjaša Goltnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Ključne besede: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1058; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici