| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Gorivne celice : diplomska naloga visokostrokovnega študijskega programa
Boštjan Zorin, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: gorivne celice, pretvorniki, anodni katalizatorji, membrana
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3655; Prenosov: 0

2.
Računalniški model bazilarne membrane
1991, diplomsko delo

Ključne besede: slušni sistemi, govorni sistemi, bazilarna membrana
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1491; Prenosov: 0

3.
MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE
Uroš Ačko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov — je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc.
Ključne besede: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 2435; Prenosov: 501 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

4.
Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane
Manja Kurečič, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Cilj naloge »Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane« je bil sintetizirati nanokompozitni hidrogel z vključenimi nanodelci mineralov glin v porah PP membrane s sposobnostjo razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. V raziskavi smo uporabili organsko modificirane montmorilonit delce (O-MMT), katerih poglavitna lastnost je velika aktivna površina, ki jo dosežemo ob interkalaciji oz. eksfoliaciji silikatnih plasti delcev v hidrogelni matrici. Raziskava je bila razdeljena v tri sklope; Prvi del je zajemal študij lastnosti hidrofobnih delcev dispergiranih v vodi z namenom doseganja stabilne vodne disperzije. Pri tem smo uporabili neionski polisaharidni površinsko aktivni sistem na bazi inulina, za izboljšanje omakalnih sposobnosti delcev glin in izboljšanje njihove sposobnosti dispergiranja v vodnih sistemih. Disperzijam O-MMT različnih koncentracij površinsko aktivnega sredstva smo določali elektrokinetične lastnosti, velikosti delcev in stabilnost disperzije. O-MMT delcem obdelanim s površinsko aktivnim sredstvom smo določali hidrofilno-hidrofoben značaj in strukturo z medoto malokotnega rentgenskega sipanja. V drugem delu smo UV polimerizirali nanokompozitni hidrogel s vključenimi O-MMT nanodelci, pri čemer smo uporabili N-isopropilakrilamid kot monomer ter N,N-metilenbisakrilamid kot zamreževalec. Pri tem smo spremljali vpliv deleža zamreževalca in vključenih nanodelcev v nanokompozitu na stopnjo zamreženja in na stopnjo nabrekanja nanokompozitnega hidrogela. S pomočjo FT-IR spektroskopije smo določili mehanizem polimerizacije in zamreženja hidrogela in z metodo malokotnega rentgenskega sipanja interkalirano/eksfoliirano strukturo delcev v nanokompozitu. Učinkovitost nanokompozitnega hidrogela smo določili s stopnjo adsorbcije kislega barvila C.I. Acid Orange 33 s pomočjo UV/VIS spektroskopije. Proučili smo vpliv pH barvne raztopine, konc. barvila, časa, in deleža O-MMT delcev v nanokompozitu na stopnjo adsorbcije barvila. V tretjem, zadnjem delu smo in-situ polimerizirali nanokompozitni hidrogel v porah hidrofobne polipropilenske (PP) membrane. Za doseganje popolne prekritosti por PP membrane s polimeriziranim nanokompozitnim hidrogelom smo raziskali vpliv različnih postopkov omakanja na delež gela v membrani in hidrofilno/hidrofobni značaj membrane. Sposobnost sintetizirane nanokompozitne PP membrane za razbarvanje raztopine kislega barvila C.I. Acid Orange 33 smo določali z ultrafiltracijo. Raziskave so pokazale, da ima koncentracija PAS velik vpliv na pripravo stabilne vodne disperzije O-MMT delcev. Z uporabo stabilne disperzije O-MMT delcev dobimo razplasteno strukturo nanokompozitnega hidrogela, ki je sposoben adsorbiranja kislega barvila Acid Orange 33. Z višanjem koncentracije delcev v nanokompozitnem hidrogelu se viša stopnja adsorpcije barvila. Z in-situ polimerizacijo smo uspešno pripravili nanokompozitno membrano s vključenimi O-MMT delci razplastenimi v hidrogelni matrici, kar izboljša filtracijsko sposobnost PP membrane za 80%.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plasteni silikati, montmorilonit, nanokompozitni hidrogeli, PP membrana, adsorpcija barvil, lastnosti koloidnih sistemov, ultrafiltracija
Objavljeno: 19.08.2011; Ogledov: 2041; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

5.
ULTRAFILTRACIJA OLJNO-VODNE EMULZIJE Z MEMBRANO IZ POLIAKRILONITRILA
Jožica Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na čiščenju oljno-vodnih emulzij z ultrafiltracijsko (UF) napravo in uporabo membrane iz poliakrilonitrila (PAN). Cilj raziskovalnega dela je bil preučiti medsebojni vpliv štirih različnih faktorjev (koncentracije olja v emulziji, pH, tlaka in količine soli NaCl) na treh nivojih. Tako smo določili kombinacijo optimalnih obratovalnih pogojev, s katerimi dosežemo čim večjo gostoto volumskega toka permeata in čim manjšo zamašitev por v membrani. Za načrtovanje poskusov smo uporabili Taguchijevo metodo, s katero zmanjšamo število potrebnih eksperimentov. Uporabili smo tudi analizo variance (ANOVA), s katero smo ocenili delež vpliva procesnih parametrov na vrednost optimizacijskega kriterija, v našem primeru je to bila gostota volumskega toka permeata. Za vsak poskus smo si pripravili modelno oljno-vodno emulzijo, ki se uporablja v kovinsko-predelovalni industriji. S pomočjo vseh meritev in rezultatov analiz smo določili učinkovitost posameznih komponent pri določenih pogojih obratovanja. Rezultati so pokazali, da smo najvišjo gostoto volumskega pretoka dosegli pri pH=9, koncentracijo olja, φ 0,5 (v/v%), tlaku, p = 3 bar in koncentraciji soli, γ 1g/L NaCl. Mašenje smo določili na podlagi izračunov znižanja gostote volumskega toka in indeksa mašenja (MFI). Na mašenje membrane najbolj vpliva koncentracija oljno-vodne emulzije.
Ključne besede: polimerna membrana, hladilno mazalno sredstvo, ultrafiltracija, Taguchijeva metoda, ANOVA
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 1446; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
NAČRTOVANJE EKSPERIMENTOV ULTRAFILTRACIJE RAZTOPINE HLADILNO-MAZALNEGA SREDSTVA
Monika Petek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo povzema rezultate raziskave, ki je temeljila na optimizaciji procesa ultrafiltracije oljno-vodnih emulzij iz kovinsko-predelovalne industrije s polimerno membrano. Namen dela je bil proučiti medsebojni vpliv štirih različnih procesnih parametrov (tlaka, koncentracije olja v emulziji, pH in temperature) na treh različnih nivojih (nizkem, srednjem in visokem). Prav tako smo želeli določiti kombinacijo obratovalnih pogojev, pri katerih bi gostota volumskega toka bila čim večja. Poskuse smo načrtovali s Taguchijevo metodo, ki zmanjša število potrebnih eksperimentov, z analizo variance (ANOVA) pa smo ocenili delež vpliva posameznega procesnega parametra na gostoto volumskega toka. Namen raziskave je bil tudi določiti prevladujoči mehanizem mašenja polimerne membrane s študijo modelov po Hermi-ji. Na podlagi kemijskih analiz modelne raztopine in permeata, s katerimi smo določali kemijsko potrebo po kisiku (KPK) in koncentracijo olj, smo ovrednotili učinkovitost odstranjevanja omenjenih komponent. Najvišjo gostoto volumskega toka smo dosegli pri najvišjem obratovalnem tlaku, p = 4,5 bar, najnižji koncentraciji olja v modelni raztopini, φ = 0,5 % (v/v), alkalnem pH, pH = 9, in srednji temperaturi, T = 35 °C. Prevladujoči mehanizem mašenja membrane je bil filtrni kolač. Učinkovitost odstranjevanja KPK je bila najvišja pri najnižjem tlaku, koncentraciji 1,5 % (v/v), alkalnem pH in najvišji temperaturi, učinkovitost odstranjevanja olj pa prav tako pri najnižjem tlaku, vendar najvišji koncentraciji, neutralnem pH in srednji temperaturi.
Ključne besede: Ultrafiltracija, polimerna membrana, oljno-vodne emulzije, Taguchijeva metoda, modeli mašenja membran po Hermi-ji.
Objavljeno: 30.10.2012; Ogledov: 1594; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
ŠTUDIJA VPLIVA OBRATOVALNIH POGOJEV IN PREDČIŠČENJA NA MAŠENJE MEMBRANE PRI ULTRAFILTRACIJI HLADILNO MAZALNIH SREDSTEV
Janja Križan Milić, 2014, doktorska disertacija

Opis: Raziskava v okviru doktorske disertacije temelji na preučevanju vpliva različnih dejavnikov na mašenje membrane med ultrafiltracijo hladilno mazalnih sredstev. Eden od možnih načinov preprečevanja oziroma omejevanja mašenja membrane in posledično zmanjševanje gostote volumskega toka je nadzor obratovalnih pogojev. Zato smo v prvem delu doktorske naloge preučevali relativni vpliv štirih procesnih parametrov (pH, koncentracije olja v emulziji, φ, transmembranskega tlaka, Δp, in temperature, T) na treh nivojih in določali kombinacijo obratovalnih pogojev, pri katerih je bila dosežena največja gostota volumskega toka ter najmanjše mašenje keramične membrane. V raziskavi so predstavljeni in obravnavani rezultati poskusov filtracije, ki so bili vnaprej določeni s Taguchijevim načrtom poskusov. Z metodo analize variance (ANOVA) smo statistično ovrednotili delež vpliva procesnih parametrov na vrednost optimizacijskega kriterija, ki je bil v našem primeru gostota volumskega toka. Poskusi ultrafiltracije modelne emulzije rezalnega olja so bili izvedeni na pilotni ultrafiltracijski napravi s keramično membrano, integrirano v cevni modul. Med poskusi smo spremljali gostoto volumskega toka permeata v odvisnosti od časa ultrafiltracije. Na podlagi rezultatov kemijskih analiz smo določali učinkovitost odstranjevanja posameznih komponent pri določenih procesnih pogojih. Optimalne pogoje ultrafiltracije, ki zagotavljajo najvišjo gostoto volumskega toka, smo dosegli pri Δp = 5 bar, pH = 7, φ = 0,5 v/v % in T = 45 °C. pH emulzije je imel največji vpliv na učinkovitost odstranjevanja organskih onesnažil. Površinske in strukturne lastnosti membrane so pomembne za njihovo prepustnost, ki definira zmogljivost filtracijske naprave, ter igrajo ključno vlogo v povezavi z mašenjem membrane. Na splošno velja pravilo − bolj je površina membrane hidrofilna, manj se maši. Tudi elektrostatični pojavi, ki jih pogosto ovrednotimo z zeta potencialom membrane, imajo vpliv na pojav mašenja. V drugem delu raziskave smo preučevali ultrafiltracijo rezalnega olja s tremi različnimi polimernimi membranami (regenerirana celuloza (RC), poliakrilonitril (PAN) in polieterimid (PEI)). Gostoto volumskega toka v odvisnosti od časa ultrafiltracije smo preučevali na dveh različnih napravah s čelnim in prečnim pretokom. Glede na meritve zmanjšanja gostot volumskega toka smo določili mehanizme mašenja membran z uporabo modelov po Hermi-ji in modificiranega indeksa mašenja membran (MFI). Površinske lastnosti uporabljenih membran smo določali z merjenjem stičnega kota in pretočnega potenciala. Med tremi različnimi testiranimi materiali ultrafiltracijskih membran smo dobili najboljše rezultate pri uporabi membrane iz močno hidrofilne regenerirane celuloze pri prečni pretočni filtraciji. Prevladujoči mehanizem, ki se pojavlja pri mašenju membran z rezalnimi olji, v glavnem ustreza modelu filtrnega kolača. V tretjem delu doktorske naloge smo problem mašenja membran reševali s predčiščenjem oljne emulzije. Preučevali smo uporabnost elektrokoagulacije v nadgradnji sistema ultrafiltracije. S predobdelavo smo želeli znižati delež organskega onesnaženja in izboljšati proces ultrafiltracije. Uporabili smo modelne emulzije rezalnega olja z različnimi koncentracijami olja v vodi. Pri poskusih elektrokoagulacije smo uporabili aluminijeve elektrode, poskuse ultrafiltracije pa smo izvedli v laboratorijski celici s prečnim pretokom z uporabo ploščate membrane iz regenerirane celuloze. Ugotovili smo, da predčiščenje z elektrokoagulacijo bistveno izboljša gostoto volumskega toka pri ultrafiltraciji emulzije rezalnega olja. Prav tako se zmanjša mašenje membrane in upornost sloja filtrnega kolača. Ireverzibilno mašenje membrane popolnoma izgine po 30 min elektrokoagulacije. Z elektrokoagulacijo se poveča velikost delcev v emulziji in izboljša odstranjevanje rezalnega olja do 10 %.
Ključne besede: hladilno mazalna sredstva, ultrafiltracija, keramična membrana, elektrokoagulacija, predčiščenje, mehanizmi mašenja
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 1292; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
MEDSEBOJNI VPLIV POLIMERNE ULTRAFILTRACIJSKE MEMBRANE IN DELCEV OLJNO-VODNE EMULZIJE
Erika Drobnak, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je preučiti vpliv različnih procesnih dejavnikov, na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno-vodne emulzije. Preučili bomo vpliv obratovalnih parametrov kot so tlak, temperatura in pH vrednost ter preizkusili polimerno polietersulfonsko (PES) membrano za čiščenje oljno-vodne emulzije pri procesu čelnega sistema ultrafiltracije. Namen je tudi preučiti medsebojni vpliv zeta potenciala polimerne ultrafiltracijske PES membrane in velikosti delcev oljnih kapljic v emulziji. V raziskavi magistrske naloge smo izvajali čiščenje oljno-vodne emulzije z ultrafiltracijo pri različnih obratovalnih parametrih. Preverili smo učinkovitost zadržanja delcev na površini PES membrane med čiščenjem oljno-vodne emulzije. Pri merjenju zeta potenciala smo ugotavljali stabilnost oljno-vodne emulzije ter vpliv pH vrednosti na zeta potencial PES membrane. Rezultati raziskave so pokazali, da čelna tehnika ultrafiltracije ni najbolj primerna metoda za čiščenje oljno-vodne emulzije zaradi številnih zamašitev PES membrane, tako ireverzibilnih kot tudi reverzibilnih, ki so posledično znižale gostoto volumskega toka permeata. Ugotovili smo, da je PES membrana uspešno zadržala večino delcev oljnih kapljic med ultrafiltracijo, vendar se je zaradi hidrofobnega značaja močno mašila in je ni bilo možno očistiti do te mere, da bi bila primerna za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da ima pH vrednost največji vpliv na zeta potencial zaradi interakcij med negativno nabito PES membrano in negativnimi oljnimi kapljicami, zato je pri pH=9 možen najlažji prehod oljnih kapljic skozi membrano in so pretoki višji. Z višjim pH smo dosegli večjo stabilnost oljno-vodne emulzije. Potrdili smo, da PES membrana nima izoelektrične točke in da ima PES membrana negativni zeta potencial v celotnem pH območju, ki med pH 8 in 9 doseže najnižjo vrednost.
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polietersulfonska membrana, mašenje membran, čiščenje membran, zeta potencial, velikost delcev
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 1315; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

9.
10.
Porozne polihipe membrane s tiol-en polimerizacijo
Sanela German, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo, s katero smo želeli z uporabo dveh različnih monomerov, pentaeritritola tetrakisa (3-merkaptopropionat) (TT) in trimetilolpropana triaktilata (TMPTA), pripraviti polimerne membrane z ustrezno poroznostjo in morfologijo, ki bi lahko nadalje služile različnim aplikacijam. Sinteze smo se lotili s postopkom fotopolimerizacije kontinuirne faze emulzij z visokim deležem interne faze (HIP-emulzije). Kontinuirno fazo je v našem primeru predstavljala mešanica monomerov, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzije, ki so se skozi celoten čas mešanja, pri 200 obr/min, nahajale v vodni kopeli, s konstantno temperaturo 21 °C, smo pripravili v treh različnih razmerjih med monomeroma (TT : TMPTA) in sicer 1 : 1, 1 : 2 in 1 : 4. Končne produkte smo po uspešni sintezi okarakterizirali s pomočjo infrardeče spektroskopije, z elementno analizo, DMA testi in z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM analiza). V okviru diplomske naloge smo pripravili membrane z odprto celično strukturo in z infrardečo spektroskopijo pričakovano potrdili enako kemijsko sestavo pri vseh vzorcih. Hkrati smo zaključili, da spreminjanje razmerij med monomeroma vpliva na morfologijo končnega produkta in njegove mehanske lastnosti. Membrane so z višanjem razmerja TT : TMPTA pridobivale tipično porozno poliHIPE strukturo, medtem ko se je njihova elastičnost zmanjšala.
Ključne besede: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrana, tiol-en polimerizacija, poliHIPE materiali, pentaeritritol tetrakis (3-merkaptopropionat), trimetilolpropan triaktilat
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 441; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici